Napisal/-a s57fj » 25 Dec 2018, 13:12
Pozdravljen Tilen.
Moj namen ni bil neko prepucavanje in šimfanje vse povprek, ampak videnje na situacijo in glede na izkušnjo z žledoloma kako so zadeve funkcionirale v realnosti.
Vendar tvoj odgovor mi deluje kot rahla užaljenost, zato bom dobronamerno malo repliciral točke.
1. Glede ocenjevanja, bi moral biti učenec boljši od učitelja, je nemogoče, ker je učitelj profesionalec, ostali smo amaterji. Izpostavil sem samo težavo s katero smo se srečali kljub temu,da so bili prisotni ljudje kateri so se izobraževali za delo z opremo in so tudi na rednih mesečnih vajah.
2.Pohvalno glede števila radioamaterjev kateri se udeležijo izobraževanja, vendar imam vseeno pomisleke na to število. Zakaj? Npr. V Prostovoljno gasilskem društvu dolnji Logatec je preko 120 članov,60 aktivnih operativcev, kateri so bili deležni že marsikaterega priznanja za svoje delo, vendar se srečujejo s problemom kako zagotoviti v dopoldanskem času zadostno število ljudi, če bi bila potrebna neka večja intervencija. Gasilci nimajo časa razglabljat kako in kaj, kdo je bolj izobražen v določeni stvari, prvi izvozi vozil so že v prvih 4 ih do 6 ih minutah po pozivu in grejo direktno v akcijo, kjer se sproti srečujejo s problemi in si eden drugemu pomagajo, da zadevo v večji meri uspešno izpeljejo.
3.Res so kodeksi, samo dejstva so, da človek v nesrečah v prvi vrsti poskrbi zase in svoje najbližje nato pridejo na vrsto druge stvari. Vedno manj je ljudi kateri so pripravljeni kaj naredit. Veliko radioamaterskih,gasilskih društev in raznih humanitarnih organizacij ima težavo zaradi upada aktivnih članov in prevzemanja vodenja zaradi vse hujše birokracije, katera se je v zadnjih 25 letih razmnožila na potenco.
4.Ne morem komentirat, ker nismo odkrili zakaj nismo sprejeli zadnjega sporočila
5.6.Mislim, da je ravno žled ena velika naravna nesreča iz katere se lahko veliko naučimo. Ne dvomim v delo katerega so opravili radioamterji, vendar roko na srce ni bil po protokolu. Vsak dan si bil v Logatcu in verjetno tudi v drugih krajih, da si pomagal vzpostavit zvezo, ampak to smo bili kraji kateri smo imeli srečo, da smo imeli vsaj eno cesto prevozno. Občina Horjul je bila en teden brez vsake komunikacije s centrom.
7.na to točko vzamem malo krivdo nase, ker sem se narobe izrazil z "osnovne dobrine" in si lahko drugače razbral.
Osnovne dobrine niso bile mišljene samo kruh in mleko, ampak dejstvo je, da so časi taki kot so in nas cel sistem sili, da nimamo nekih zalog.Zadeve so zbirokratizirane do kraja. Omenil si zadostno kurjavo,na drugi strani se šepeta, da bodo prepovedali peči na trda goriva. Novo večstanovanjske zgradbe so grajene brez dimnikov. Zelo malo stavb se danes lahko ogreva in kuha brez pomoči elektrike, npr . v Logatcu so bili predeli tudi devet dni brez elektrike.
Npr. hčerka mora jemati vsak dan neke tablete,katere bi morale biti vsak dan na razpolago, vendar birokracija dostikrat izda recept max tri dni preden vzame zadnjo tableto.
Dogajale so se anomalije, da so bila po radiu neka splošna obvestila in na koncu dodali več informacij si preberite na internetu.
Nekateri lastniki trgovin so odprli svoje poslovalnice ob svečah, ker so se zavedali, da so ljudje kateri si znajo sami pomagat in potrebujejo plinske kartuše in gorilnike, sveče, baterijske svetilke, baterije ... in so jih prav kmalu obiskali birokrati, da slučajno ne bo kdo kaj prodal brez računa, saj blagajne brez elektrike ne delujejo.
Jaz lahko rečem, da bom vedno prisegal na preproste stvari in tudi v žledu mi ni bilo prav nič hudega.
Je pa dejstvo, da je bila občina Horjul en teden odrezana od sveta.Ni se vedelo kaj se tam dogaja. V občini imajo kar velik dom za ostarele v katerem verjetno ni za 7 dni zaloge, verjetno so bili tudi zelo bolni, morda kakšne nosečnice katere ne morejo roditi na zalogo vendar na veliko srečo ni prišlo do problemov.
Se pa popolnoma strinjam s teboj glede razvajenosti ljudi. Ljudje živijo v nekem virtualno imaginarnem svetu in se ne zavedajo, da ni vse samoumevno. Manjša, ko je vas bolj si znajo ljudje pomagati med seboj. Ne predstavljam pa si kaj bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo v Ljubljani.
Mene so učili; dober nasvet lahko dobiš tudi od sto let stare babice in pomagaj tistemu kateri je tiho, ne tistemu kateri kriči.
Komentiram pa zato, da bomo lahko drugič boljši.
Lp 73 s57fj