2x9 el yagi ali 1x 17 el tonna za 2m Kaj je boljše ?

Vse o radioamaterski tehniki

Moderator: s55o

2x9 el yagi ali 1x 17 el tonna za 2m Kaj je boljše ?

OdgovorNapisal/-a Gost » 12 Jan 2004, 22:55

Pozdravljeni
Zanima me kaj je bolje 1x 17 el tonna ali 2x9 el yagi, ki naj bi bile za 15 stopinj razmika za 2m.
Nevem, kje bi lahko prebral kaj več o tem, prosil bi za kakšen diagram al kaj podobnega ter malo teorije o seštevanju 2 anten, kakšno podaljšanje dobim v sektorju, kjer se signala prekrivata.
Kaj svetujete za tekmovanje ? ( prenosna lokacija in fiksna)
Že vnaprej se lepo zahvaljujem.
lp
Boštjan, s56wtt

Aja...koliko bi morale biti 2 9el yagici narazen ? 15 stopinj je v redu ? al je bolje kašnen drug kot ? Mislim, da bodo na 6m alu palici.
Gost
 

OdgovorNapisal/-a S57S » 14 Jan 2004, 10:55

Živjo Boštjan!

Odgovori na tvoja vprašanja bi zajemali velikost dveh do treh knjig,
za razumevanje pa bi bilo potrebno kar nekaj znanja.
Zato ti predlagam, da kupiš Tonno (ali kakšno drugo ''profi'') anteno
ter začneš uživati v DX zvezah. Ko pa bo tvoje znanje tolikšno, da
si boš lahko na postavljena vprašanja z lahkoto odgovoril sam, pa se
loti ''Home-made'' projektov. Bljižnjica k temu je lahko seveda
pomoč izkušenega HAM-a, z znanjem o samogradnji anten, mehaniki,
dizajniranju ter ''statiki'', da ti vse ne bo polomil prvi veter.

Stvar je podobna, kot da si vprašal kaj je bolje, novi avto ali
zbirateljska limuzina iz USA- 60-tih let. V prvem primeru se boš
že takoj vozil, v drugem pa boš za vožnjo potreboval povsem kaj drugega.

Torej TONNA!

73, Aleksander, S57S
S57S
 
Prispevkov: 435
Pridružen: 10 Jan 2002, 01:00
Kraj: Golisce

OdgovorNapisal/-a S57BI » 14 Jan 2004, 11:30

To, kar je zanimivo pri tvojem vprašanju, je kot med dvema yagicama.

Običajno se dve ali več anten poveže v skupino tako, da sta (so) po osi paralelni (paralelne). In potem to skupino primerjaš z eno samo anteno.
Vprašuješ kaj bi bilo boljše. Kaj pa je zate boljše? Večji dobit antene, širši kot, manjši šum, večja pasovna širina, fizično krajši sistem, itd. Dostikrat gre eno na račun drugega.
To, da bi jih pritrdil z nekim kotom med sabo, pride v poštev, če bi hotel delat iz večih strani. Mogoče si to hotel.
Knjige. Rothamel, Metzger, Antenna book od ARRL-a. Prvih dveh ni v knjigarnah. Za zadnji naslov pa poglej v http://www.svet-el.si/trgovina05.html ali pa http://www.elnaprave.com/home/home.htm.

Na internetu je tudi ogromno na to temo. Brskalnik in Antenna stacking.

Lep pozdrav, Jože.
S57BI
 
Prispevkov: 185
Pridružen: 06 Feb 2002, 01:00
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gost » 14 Jan 2004, 12:30

Pozdravljeni

Da malo preciziram vprašanje, bi z 2x9 el yagi dobil boljši sevalni diagram ? Se dobi s 2 antenami več šuma ? Pokrijeta večji kot ?
Se sploh splača 2 anteni vezat na 50w ?
Če sta vzporedne ali skupaj na enem nosilcu pod kotom...
Mam preveč vprašanj, zgleda, da se bom moral vržt, pa prebrat 5+ knjig za to :))
Bomo videli, meni se gre samo za to, da bom več slišal na 2m, zato me je zanimalo ali je boljše eno ali drugo, da bo to zadevo uporabljal na tekmovanjih.
Hvala in lp
Boštjan, s56wtt
Gost
 

OdgovorNapisal/-a s56al » 14 Jan 2004, 14:27

Pozdravljen Bostjan,

Pri izbiri tipa antenskega sistema je pomembno, za kaksen namen se bo uporabljal (obcasno DX delo, EME, sateliti, tekmovanja,...). Za vsako od nastetega je optimalen antenski sistem z drugacnimi karakteristikami. V prvem vprasanju si omenil tekmovanja. Nekaj osnovnih idej, zakaj siroki kot antene in kako se to doseze ob dobrem dobitku, je zbranih na Robertovih spletnih straneh:

http://lea.hamradio.si/~s53ww/s53ww-4/s53ww-4.htm

Dobra (za zeleni nacin dela primerna) antena se splaca ne glede na uporabljeno moc. Tudi ce je to samo 1W.

LP, Sandi
s56al
 
Prispevkov: 811
Pridružen: 03 Jul 2001, 01:00
Kraj: JN66SI

OdgovorNapisal/-a s56a » 14 Jan 2004, 15:39

S56WTT> Mam preveč vprašanj, zgleda, da se bom moral vržt, pa prebrat 5+ knjig za to )

Pa še kakšno knjigo s področja prava, naučiti CW itn...
Zadnjič spremenil s56a, dne 14 Jan 2004, 21:03, skupaj popravljeno 1 krat.
s56a
 

OdgovorNapisal/-a Gost » 14 Jan 2004, 20:41

thx mario :) Ti vedno znaš povedati zadevo, da si pol bolj optimist :)))
Gost
 

OdgovorNapisal/-a s56a » 14 Jan 2004, 21:05

Optimistična je bila S51TA XYL v soboto s hčero, končanim pravnim faksom in službo pri odvetniku. Čas ne dela niti za nas Abrahamovce...
s56a
 

OdgovorNapisal/-a S57S » 15 Jan 2004, 13:56

Boštjan 73 še 1x!

Da ne bom izpadel ''neradioamater'', saj radioamaterji po ''naravi'' sami gradijo
svoje antene, ti bom še jaz malo razložil, kako je s tem. Še vedno pa ti vseeno
predlagam kupljeno anteno, recimo TONNO, kot si sam predlagal.

Kot je rekel že Sandi, S56AL, je važno predvsem, za kaj boš določeno anteno uporabljal.
Verjetno jo boš največ uporabljal za konteste, tropo DX zveze, morda uloviš še kakšen
E-sporadik, za začetek.

Da pa bi izbral ''pravo'' anteno moraš vedeti vsaj to, kaj je smerni diagram.
Predstavljaj si napihnjen otroški balon, ki ga stisneš točno v sredini, tako, da boš dobil
nekakšno ''osmico''. To predstavlja DIPOL. Ko namišljenemu dipolu (anteni) dodajamo ''elemente'', ga spreminjamo v ''Yagico''. Zamisli si: če bi en del tega balona sedaj bolj stisnil, kot drugega, bi zrak ''odtekel'', reciva bolj naprej. Zadaj, tam, kjer boš balon bolj stisnil, pa bo tega zraka manj. Tako si dobil Yagico. S tem opisom najlažje razumemo trodimenzionalni princip sevanja antene. Da pa bi bila zadeva bolj ''enostavna'' se uporablja po navadi le horizontalni prerez tega najinega balona, ter seveda prerez balona po vertikali. Prvi prispodobi pravimo HORIZONTALNI (E) diagram sevanja antene, drugi je VERTIKALNI (H) diagram.

Ko Yagici dodajamo elemente, se oba, tako horizontalni, kot vertikalni kot
zmanjšujeta. Več elementov (daljša antena), manjši je ta njen sevalni kot.
Manjši je kot, manj šuma bo antena pobrala iz okolice, manj bo tvoj sprejemnik ''šumel''.

Tako horizontalni, kot vertikalni kot lahko zmanjšamo tudi tako, da ''postavimo'' dve anteni, eno poleg druge, ali ano nad drugo, ter ju medsebojno povežemo.

Če imamo eno anteno nad drugo, se bo sevalni VERTIKALNI kot zmanjšal, horizontalni pa bo ostal enak.

Če damo eno anteno poleg druge, se nam bo zmanjšal HORIZONTALNI kot, vertikalni pa bo ostal enak. (pod določenimi pogoji - enaka antena, pravilno faziranje, pa pustiva zdaj to)

To je nekako osnova gradnje več-antenskih sistemov. Za koliko se bo povečal ''Gain'',
je odvisno od tega, kako daleč bodo med sabo te antene in kako dolge so te antene, ki jih želimo ''grupirati''. Morda še samo to, da tudi tukaj ni ''Perpetum-mobile-a'', se pravi, da se stvar nekje še kako konča, predvsem zaradi tega, ker povezave med antenami postanejo hitro predolge (koax) in izgube v teh povezavah lahko postanejo večje, kot pa da kaj pridobimo.

Vmes je še tisoč in ena resnica, ki jo moraš upoštevati, če želiš, da bosta dve anteni
boljši od ene, reciva nekoliko daljše.


KONTEST

V principu in iz prakse ti lahko povem, da boš z eno TONNO za začetek verjetno
zadovoljen. Diagram ene TONNE je ravno takšen, da slišiš nekeko dovolj ''široko'', da
antene ni potrebno nepresano vrteti. Če jo boš usmeril proti OK, boš slišal tudi kakšnega
DL ali OM. Če boš kupil daljšo, eno anteno, recimo M2, dolgo 12 metrov, ali
Cush-Craft, dolgo cca 9m, temu ne bo več tako. Obe anteni boš moral obrniti točno na DL, ali točno na OM ali točno na OK (če odmisliva refleksije - odboje od Alp)
Motenj od ''kilovatarjev'' pa boš z daljšo Yagico imel manj, kot s TONNO. (seveda le v smereh, stran od ''kilovatarjev'') Zagotovo pa bo QRM-a ''velikih'' manj, kot s kratkimi antenami.

S krajšimi antenami, recimo 9 el. ali 7el, ali 4 el. bo horizontalni kot mnogo širši,
in če boš dal dve anteni, eno nad drugo, bo horizontalni kot še vedno enak eni anteni,
torej bo motenj še vedno ''preveč''. Zmanjšal se bo le vertikalni kot (pri 2x neki), manj bo šuma neba, a v Sloveniji je večji problem tisti iz strani ''kilovatarjev'', kot šum neba.

Teorija kratkih anten ''drži'' le za omenjene postaje, s kilovati. Njim bodo, če bodo takšno grupo anten obrnili na sever, lepo kapljali tako DL, OK, kot tudi OM. Tebi, kot postaji ki uporablja 50W pa sigurno ne, in če že, jih v večini primerov ne boš slišal, zaradi omenjenega QRM-a.

Zato ti kot začetniku svetujem eno dolgo anteno, s katero boš ''lovil luknje'' med
QRM-om in s katero boš, kot ''little-pistole'' slišal še največ, vso energijo 50-tih Wattow
pa boš ''usmeril'' le na korespondenta.

TROPO

Izven kontesta je QRM-a iz leta v leto manj. Tukaj je morda uporaba več krajših anten
morda še bolj smiselna, še posebej, ko samo poslušaš na recimo 144-300.
Toda spet, svetujem ti raje eno anteno. Predvsem zaradi ostalih, mehansko-električnih zadev. (Več konektorjev, vremenski vplivi, veter itd)

E-sporadik
Ko je sporadik, ''špila'' vse. Tukaj je najbolj bistveno, da si prvi zraven, saj ko se
sporadik pojavi na clustrih, je za 50W prepozno. Ali pa tudi ne, če si v ''Maximumu'' sporadika, ko so signali 59 plus ohoho.

MS

Izredno težko svetujem, kaj je bolje. Toda tvoja pot do tja je še dolga in ko boš tam, če boš, boš že sam vedel, kaj ti najbolj ustrza.

EME (Zveze preko odboja od lune)

Pustiva za zdaj to.



Toliko Boštjan. Tokrat sem se malo razpisal in ob tem ko to pišem, me je prešinilo, da
CQ ZRS krvavo potrebuje neki, poljudno napisan članek o antenah - za začetnike.
Morda bi ga lahko napisal S56AL ali pa S53WW.

Aha, še nekaj Boštjan.

V svojem UKV življenju sem naredil kar nekaj (večinoma DL6WU) anten, ki so
dobro delale. Toda po vseh teh letih lahko pokažem (če odštejem eno 4 el. DL6WU) le kupljeno, Cush-Craftovo long Yagico, ki je bila že skoraj povsod, od Mangarta, Snežnika do Rogle. Kolikokrat je bila sestavljena in razdrta še sam ne vem. Edino ta antena je
preživela vsa ta leta. Vse doma narejene antene je požrl čas.

Lep UKV pozdrav in vso srečo,

Aleksander, S57S
S57S
 
Prispevkov: 435
Pridružen: 10 Jan 2002, 01:00
Kraj: Golisce

OdgovorNapisal/-a Gost » 15 Jan 2004, 20:54

Ponovno pozdravljeni :)
ALeksander hvala, sevalne diagrame osnovnih anten poznam pa to, ampak v seštevanju in odštevanju šumov pa tega res nisem nč preveč doma, kostruiranje mi ne gre od rok in tako pač se nisem še poglobil, zato pa vem, da imam tle eno veliko bazo znanja, ki jo poskušam uporabit :) in vedno je kdo tu, ki pozna odgovor ter mi ga prijazno pove.

Tako zgleda, da bom ostal pri svoji 17 el tonni za 144 mhz, čeprav z moje luknje bo potrebno pobegniti ven na višje pa to. No bomo videli, kako mi bo uspelo sestaviti prenosno zadevo za na avto :)
lp in hvala

Boštjan,s56wtt
Gost
 

OdgovorNapisal/-a s56al » 16 Jan 2004, 10:53

Pozdravljeni ponovno,

Moj soimenjak se je temeljito razpisal, tako da ni kaj dosti dodati. Morda samo ideja amaterjem, ki zivijo na "luknjastih" lokacijah. Jaz sem letos poleti iz moje luknje, ki je zares Luknja (JN66SI), na 2m "talal pike" v dveh maratonih in naredil pri tem kar lepo stevilo zvez, podobno tudi v septembrskem kontestu. Vse izkljucno z odboji od bliznjih visokih gorskih vrhov oz. grebenov (Triglav, Kanin, Krn...). Izkazalo se je, da se v takih pogojih dobro obnese usmerjena antena s krozno polarizacijo. Sam uporabljam 2 x 7 elementno prekrizano yagi anteno, dipola sta napajana fazno zakasnjeno prek dveh razlicno dolgih koaksov + prilagoditev s 75 ohm koaksom. Taka antena je potem enako dobro uporabna tako za FM, kjer prevladuje vertikalna, kot za SSB in CW, kjer prevladuje horizontalna polarizacija. Seveda pa to ni resna DX antena. Ce se gre kam visje (razgledna lega), krozna polarizacija nima vec pravega smisla.

2 x 7 elementno prekrizano yagi anteno sem dobil iz 2 x 9 elementne F9FT http://www.f9ft.com/preyagi.php3?lang=g ... ence=20818 . Problem pri tej anteni je, da ima enak boom kot normalna F9FT 9 el. yagi. Obremenitev z dvakratnim stevilom elementov je za ta boom malce huda, zato jo "muci" mehanska trdnost (boom je mocno ukrivljen, sredinska spojka ne deluje prav prepricljivo). Anteno sem zato skrajsal za 2 elementa in jo hkrati se dobro uravnotezil (palici booma sem krajsal v sredini, kjer sta spojeni). Ker je razmak med elementi antene po celi dolzini antene enak, se to da relativno enostavno izvesti. Antena ima sedaj malenkost manjsi dobitek, mehansko pa je lepo stabilna.

Krozno polarizacijo se da dobiti tudi z dvema obicajnima yagi antenama, montiranima razmaknjeno, kjer eno namestis "vertikalno", drugo "horizontalno" ter ju ustrezno napajas. Taka konfiguracija dveh anten ima slabost, da zasede vec prostora kot dvojna "prekrizana" yagica.

LP, S.
s56al
 
Prispevkov: 811
Pridružen: 03 Jul 2001, 01:00
Kraj: JN66SI

OdgovorNapisal/-a s56a » 17 Jan 2004, 12:33

S56AL> Krozno polarizacijo se da dobiti tudi z dvema obicajnima yagi antenama, montiranima razmaknjeno, kjer eno namestis "vertikalno", drugo "horizontalno" ter ju ustrezno napajas.

Kje se lahko kupi člen za ustrezno krožno napajanje? 2 x 75 + 50 Omov L/4 je danes nerešljiv tech problem...
s56a
 

OdgovorNapisal/-a s56al » 17 Jan 2004, 15:59

s56a napisal/-a:Kje se lahko kupi člen za ustrezno krožno napajanje? 2 x 75 + 50 Omov L/4 je danes nerešljiv tech problem...


Pozdravljen Mario,

Tvoje vprasanje je bilo misljeno zbadljivo, a bom kljub temu poskusal napisati nekaj stavkov o krozno polariziranih antenah resno, ker morda tema vseeno koga zanima in v CQ ZRS o tem ze nekaj casa ni bilo nic napisanega. Vmes bos nasel tudi odgovor na svoj namig. Frisni radioamaterji (da ne bo pomote, tebe s tvojim OT HAM stazem sem seveda ne pristevam, hi :)), se mi zdi, da vecinoma neradi brskajo po starih stevilkah nase revije. To je sicer skoda. Sam vsaj enkrat letno prelistam vso svojo zbirko revij CQ ZRS in Radioamater in vedno odkrijem kaj zanimivega, kar sem od zadnjega listanja "pozabil" :).

Za dosego krozne polarizacije se obicajno uporabljata dve anteni, orientirani tako, da ena seva vertikalno in druga horizontalno polarizirano EM valovanje. Ce izsevanima EM poljema zagotovimo se ustrezno medsebojno fazno zakasnitev (pi/2 oz. 90 st.), se izsevani polji sestejeta v krozno polarizirano EM valovanje. Smer vrtenja vektorja elektricne in magnetne komponte tako nastalega valovanja je lahko v levo ali v desno.

Antena s krozno polarizacijo enako dobro sprejema vertikalno ali horizontalno linearno polarizirano valovanje ali karkoli vmes. Ce zveza poteka med dvema postajama, od katerih obe uporabljata krozno polarizacijo, mora biti smer krozenja vektorjev izsevanega EM polja usklajena, sicer se postaji med sabo teoreticno ne slisita, v praksi pa izguba zaradi neusklajene polarizacije dosega do ca. 20dB (podobno kot pri zvezi med dvema postajama, od katerih ena dela z vertikalno in druga s horizontalno linearno polarizacijo).

Kot ze omenjeno, za realizacijo krozno polarizirane antene obicajno uporabimo dve anteni z linearno polarizacijo, od katerih je ena polarizirana vertikalno in druga horizontalno (+) ali pa sta obe pod kotom 45 stopinj glede na vodoravno lego ter med sabo prekrizani (X). Ker sta anteni dve, je treba moc iz oddajnika, pripeljano po obicajnem 50 Ohm koaksu, najprej razdeliti med dve anteni. Obicajno imata tudi ti dve anteni prilljucek s standardno 50 Ohm nazivno impedanco, zato ju ne moremo kar enostavno povezati skupaj. Podjetje, ki izdeluje Tonna antene, ze ponuja tudi ustrezne delilce moci (L/4 dolg kos 35 Ohm valovoda z dvema paralelno vezanima antenskima konektorjema na enem koncu). Seveda so taki tovarnisko izgotovljeni kosi tudi ustrezno dragi. Doma se delitev moci da najenostavneje realizirati z dvema L/4 (ali lihi mnogokratnik) dolgima kosoma 75 Ohm koaksa. Cetrtvalovni kos 75 Ohm koaksa transformira 50 ohm impedanco dipola antene na ca. 100 Ohm, tako da se potem dva taka koaksa na drugi strani (stran napajanja = stran radijske postaje) enostavno zveze paralelno, kar da priblizno 50 Ohm breme za napajalni vod iz oddajnika. Priblizno zato, ker bi natancno transformacijo dobili z L/4 dolgim koaksom s karakteristicno impedanco sqrt (50 Ohm * 100 Ohm) = 71 Ohm. V praksi da 75 Ohm koaks dovolj dobre rezultate. Enaka prilagoditev oz. delitev moci se uporablja tudi npr. pri "stekiranju" dveh ali vec anten s ciljem povecanja dobitka. Delilnik moci z dvema kosoma L/4 75 Ohm koaksa sem uporabil tudi pri svoji anteni.

Fazni zamik obeh izsevanih EM polj se da dobiti na dva nacina. Prvi je, da anteni preprosto medsebojno prostorsko mehansko zamaknemo v smeri sevanja za L/4. Ce taki anteni napajamo prek zgoraj omenjenega delilca moci, bo rezultat krozno polarizirano izsevano EM polje. Drugi nacin je, da anteni, ki nista mehansko prostorsko zamaknjeni, napajamo s fazno zamaknjenima signaloma, kar dobimo tako, da med delilcem moci in obema dipoloma vstavimo po dva kosa 50 Ohm koaksa, ki se v dolzini razlikujeta za L/4 (upostevati faktor krajsanja koaksa = velocity factor). Ce kosa med sabo zamenjamo, se zamenja smer krozenja vektorjev rezultirajocega izsevanega EM valovanja (smer krozne polarizacije).

Tonna prekrizana yagica ima obe posamezni anteni mehansko ze nekoliko zamaknjeni (manj od L/4), tako da je zahtevana razlika v dolzini koaksov, ki napajata obe anteni, manjsa od L/4. Potrebna razlika v dolzini valovodov (koaksov), prek katerih se napajata oba dipola antene, je navedena v navodilih za uporabo.

Slabost resitve doseganja faznega zamika z razlicno dolgima valovodoma je, da na frekvencah, kjer antena ni optimalno prilagojena (SWR ni 1:1 oz. impedanca dipola ni 50 Ohm), zaradi neenake prilagoditve obeh dipolov (razlicno dolga kosa 50 Ohm koaksa razlicno transformirata impedanci posameznih dipolov), en dipol "povlece" iz TX vec moci od drugega in polarizacija ni vec idealno krozna, temvec postane elipticna.

Pri delu z odbojem od gorskih pregrad se dostikrat polarizacija odbitega valovanja ne ujema z izsevano polarizacijo, zato je antena s krozno polaritzacijo zanimiva za delo iz zaprtih dolin. Prav tako je antena s krozno polarizacijo zanimiva, ko veliko delamo na SSB/CW in dostopamo do oddaljenih FM postaj (npr. repetitorjev) ter zelimo to poceti z eno samo anteno in brez preklapljanja polarizacije. Ker vecina (zemeljskih) postaj dela z linearno polarizacijo, je smer uporabljene krozne polaricacije nepomembna.

Zgodba je drugacna pri sprejemu signalov s satelitov, saj le-ti pogosto uporabljajo krozno polarizirane antene. V takem primeru mora biti smer krozne polarizacije usklajena s postajo na nasprotni strani zveze. Pri delu s sateliti zato pride prav preklopnik smeri krozne polarizacije.

Ker beseda le tezko pove toliko kot slika, se nekaj zanimivih linkov:

http://g7rau.demon.co.uk/sm5bsz/polarity/simplesw.htm
http://g7rau.demon.co.uk/sm5bsz/polarity/polroot.htm
http://g7rau.demon.co.uk/sm5bsz/default.asp

Lep pozdrav,
Sandi S56AL
s56al
 
Prispevkov: 811
Pridružen: 03 Jul 2001, 01:00
Kraj: JN66SI


Vrni se na Tehnika

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 1 gost