Mogoče kdo ve, kje bi dobil SSTV program za na dlančnik?
73 de S56WZM
SSTV
9 prispevkov
• Stran 1 od 1
Napisal/-a s56al » 23 Jun 2003, 10:19
Na VHF se precej uporablja programska oprema za hitro oddajo / sprejem CW pri zvezah z odbojem od meteorskih sledi (MS = meteor scatter). V zadnjem casu se namesto hitre CW v MS zvezah vedno bolj uveljavlja MFSK (Multifrequency shift keying) modulacija, za kar rabis enak vmesnik za povezavo RTX <--> zvocna kartica kot za npr. PSK31. Nekaj programov se da dobiti tukaj:
http://www.qsl.net/dk3xt/soft.htm
SSTV in PSK31 se prav veliko (vsaj v nasem delu EU) na VHF in UHF ne uporablja, vsaj zasledil na 2m tega se nisem. Je pa del frekvencnega podrocja namenjen digitalnim nacinom dela, tako da naceloma ni ovir. Z zvocno kartico in zgoraj omenjenim vmesnikom ter zopet primernim programom se lahko aktiviras tudi v packet omrezju s hitrostjo 1200 bit/s.
POsebne oblike modulacije (in programska oprema) so na razpolago tudi za zveze z odbojem od meseceve povrsine (EME), s cemer je potrebna bistveno manjsa moc oz. dobitek antene za uspesno zvezo kot pa s klasicnimi govornimi (SSB) ali CW prenosi. Je pa prenos znakov pocasen, ker zadeva pac rabi dolocen cas, da iz signal, ki je praviloma pod nivojem suma, prepozna in iz njega izlusci koristno informacijo.
Lep pozdrav,
Sandi S56AL
http://www.qsl.net/dk3xt/soft.htm
SSTV in PSK31 se prav veliko (vsaj v nasem delu EU) na VHF in UHF ne uporablja, vsaj zasledil na 2m tega se nisem. Je pa del frekvencnega podrocja namenjen digitalnim nacinom dela, tako da naceloma ni ovir. Z zvocno kartico in zgoraj omenjenim vmesnikom ter zopet primernim programom se lahko aktiviras tudi v packet omrezju s hitrostjo 1200 bit/s.
POsebne oblike modulacije (in programska oprema) so na razpolago tudi za zveze z odbojem od meseceve povrsine (EME), s cemer je potrebna bistveno manjsa moc oz. dobitek antene za uspesno zvezo kot pa s klasicnimi govornimi (SSB) ali CW prenosi. Je pa prenos znakov pocasen, ker zadeva pac rabi dolocen cas, da iz signal, ki je praviloma pod nivojem suma, prepozna in iz njega izlusci koristno informacijo.
Lep pozdrav,
Sandi S56AL
Zadnjič spremenil s56al, dne 23 Jun 2003, 10:24, skupaj popravljeno 1 krat.
- s56al
- Prispevkov: 811
- Pridružen: 03 Jul 2001, 01:00
- Kraj: JN66SI
Napisal/-a S50DX » 23 Jun 2003, 10:24
Juh...
Nekaj programja poznam, ker delm v dig. mod. na kratkem valu. Sem pa razmišljal kje bi se dalo delat tudi na 2m bandu ter če je kdo že poizkusil...
Ko si pa ravno omenil Packet... Imaš morda parametre za 1200 bps ter 2400 bps? Nekako mi ne laufa lih najboljš packet preko SB. Morda so krivi parametri, ki so po defoltu nastavljeni za "bogvekaj"...
73 de Alex
Nekaj programja poznam, ker delm v dig. mod. na kratkem valu. Sem pa razmišljal kje bi se dalo delat tudi na 2m bandu ter če je kdo že poizkusil...
Ko si pa ravno omenil Packet... Imaš morda parametre za 1200 bps ter 2400 bps? Nekako mi ne laufa lih najboljš packet preko SB. Morda so krivi parametri, ki so po defoltu nastavljeni za "bogvekaj"...
73 de Alex
-
S50DX - Prispevkov: 466
- Pridružen: 23 Apr 2003, 13:46
- Kraj: Prevalje
Napisal/-a s56al » 23 Jun 2003, 10:33
Tukaj zal ne morem dosti pomagati, ker sam v packet nisem aktiven, je pa nekaj o osnovnih nastavitvah napisano v ZRSovem prirocniku za radioamaterje, ki ga v elektronski obliki lahko snames z www.e-zrs.org. Vem tudi za nekaj amaterjev, ki se z zvocno kartico vkljucujejo v packet, tako da ce tukaj ne dobis pravega odgovora, mi poslji privatno sporocilo in ti bom posredoval e-mail znanca, ki uporablja taksen dostop do packet omrezja. Je pa tukaj nekaj poskusanja, ker moras za optimalno delo ugotoviti, koliko casa po aktiviranju PTT tipke je tvoj TX dejansko sposoben oddajati koristen signal (cas sinhronizacije PLL zanke pri preklopu RX / TX...) in ta parameter potem vnesti v nastavitve PC programa. Ta parameter se razlikuje od naprave do naprave.
Lep pozdrav,
Sandi
Lep pozdrav,
Sandi
- s56al
- Prispevkov: 811
- Pridružen: 03 Jul 2001, 01:00
- Kraj: JN66SI
Napisal/-a S50U » 23 Jun 2003, 11:10
Ko si pa ravno omenil Packet... Imaš morda parametre za 1200 bps ter 2400 bps?
Oj
Iztokova, S52D navodila nastavitev osnovnih parametrov pri TNC iz NAVODILA @ LJUBBS.
Lep pozdrav, Danilo S50U
http://lea.hamradio.si/~s50u
Vsak, ki se loti packeta, je zelo hitro soo~en s kopico
razli~nih programov, z navodili v angle{~ini ali nem{~ini ter
s packeta{ko latov{~ino. Na vsakem packet kanalu je ponavadi
ve~ postaj, ki si frekvenco delijo. Za kvalitetno delo je
nujno, da so glavni parametri TNCja in terminalskega programa
ustrezno nastavljeni. A kateri so ti parametri in kako jih
nastaviti ?
Osnovni element pri packetu je OKVIR. Vsak okvir vsebuje
klicna znaka obeh sogovornikov, oznako vrste okvirja in
morebitne dodatne podatke. Eden ali ve~ okvirjev, ki jih
postaja odda v eni oddaji, sestavljajo paket. V glavnem lahko
lo~imo dve vrsti okvirjev: podatkovne, ki prena{ajo podatke,
ter ostale, ki skrbijo za vzpostavitev in vzdr`evanje zveze.
Podrobnej{i opis AX.25 protokola je v skripti "Packet Radio".
Nastavitev packet postaje je polna kompromisov - na frekvenci
je ponavadi ve~ postaj hkrati, ki se med seboj ne sli{ijo.
Postaja z napa~nimi parametri onemogo~a normalno delo sebi in
ostalim.
Operater mora dolo~iti, kako dolgi bodo njegovi paketi.
Dalj{i kot je paket, ve~ja je verjetnost, da zaradi kake
motnje ne bo sprejet. S parametrom MAXFRAME dolo~amo {tevilo
okvirjev, ki so v enem paketu, s parametrom PACLEN pa dol`ino
posameznega okvirja. PACLEN pride v po{tev predvsem pri
prenosu datotek, obi~ajno prena{a vsak okvir eno vrstico
besedila. Pri hitrosti 1200 bd se prena{a vsaka ~rka (znak)
6.67 ms, tako je okvir s 100 ~rkami dolg slabih 800 ms. Paket,
sestavljen iz sedmih INFO okvirjev s po 256 znaki, pa dose`e
13 sekund. Obi~ajen okvir za potrditev sprejema je dolg 130
ms. Pri 300 bd delu na kratkem valu so vsi ti ~asi {tirikrat
dalj{i, zato so tam PACLEN in MAXFRAME kraj{i kot na UKV.
Vendar so to samo dol`ine okvirjev, vsak paket pa se podalj{a
{e za ~as preklopa na oddajo, ki je ponavadi dolg med 200 ms
in 400 ms.
TXDELAY dolo~a ~as med tem, ko TNC aktivira PTT linijo in ko
modem za~ne odddajati prvi okvir. Najprej mora postaja
preklopiti na oddajo, stabilizirati oscilator ter dose~i polno
mo~, kar traja od 50 do 300 ms, odvisno od postaje. Najslab{e
so stare PLL postaje, kjer PLL potrebuje tudi pol sekunde, da
se ujame. Postaje s kristali ali sodobne PLL postaje brez
antenskega releja so najhitrej{e. Sprejemnik mora signal
zaznati, nastaviti AGC ter odpreti squelch, kar doda novih 50
ms. Dodatnih 50 ms doda {e sam modem, ki se mora
sinhronizirati na sprejeman signal. Ta ~as se opazno zmanj{a
pri TNCjih z digitalnim DCD (Data Carrier Detect, zaznava
nosilca podatkov), kjer squelch ni potreben in TNC hkrati s
sinhronizacijo tudi zazna nosilec. TXDELAY ~as mora biti ~im
manj{i, saj se tu ne prena{ajo nobeni podatki, le paket se
podalj{uje. Seveda je TXDELAY odvisen tudi od sogovornikove
postaje in modema, zato ga dober operator med delom prilagaja.
Nekaterim TNCjem se da nastaviti tudi ~as preklopa na
sprejem z ukazom TXTAIL. Pogosta napaka je, da TNC preklopi
postajo na sprejem, {e preden je zaklju~il z oddajo zadnjih
podatkov. To razli~ni programi re{ujejo vsak po svoje, tako da
z nekaterimi EPROMi ni te`av, drugi pa no~ejo delati. Kjer se
"repa" ne da nastaviti, pomaga kondenzator, vezan na bazo PTT
tranzistorja v TNCju. TXTAIL naj bo dolg za tri znake - na
1200 bd zado{~a 20 ms. Pri hitrosti 300 bd na kratkem valu je
TXTAIL {e dalj{i (80 ms). Marsikomu ne uspe narediti QSO na KV
samo zato, ker je TNC nastavljen za 1200 bd ter ne odda celega
paketa.
Najpomembnej{i parametri so tisti, ki dolo~ajo, kdaj gre
lahko postaja na oddajo. Ko dobi TNC zahtevo, da gre na
oddajo, po~aka, da je frekvenca prosta. Obi~ajno je ve~
uporabnikov vezanih na isto vozli{~e. Vozli{~e sli{i vse
uporabnike, ti pa se med seboj praviloma ne. Ko vozli{~e neha
oddajati, se dva TNCja odlo~ita za oddajo. ^e se oba paketa
pokrijeta, potem vozli{~e ponavadi ne sprejme ni~esar, in tako
prihaja do ponavljanj. Zaradi tega vsi TNCji naklju~no ~akajo,
kdaj bodo {li na oddajo. Tako se zmanj{a mo`nost, da hkrati
oddajata dve postaji. Zna~ilnost radia je, da se signala
motita le, ~e sta pribli`no enako mo~na. 20 db {ibkej{i signal
ne moti mo~nej{ega, zato pri veliki obremenitvi vozli{~a prvo
odpadejo oddaljene postaje.
Programi, s katerimi delamo, poznajo dva na~ina dolo~anja,
kdaj gre postaja lahko na oddajo. Najpogostej{i je P-
Persistance. S parametrom SLOTTIME dolo~imo korak med
odlo~itvami, s PPERSISTANCE pa verjetnost, da bo {la postaja
na oddajo v dolo~enem koraku. V vsakem koraku postaja izra~una
naklju~no {tevilo med 0 in 255 ter ga primerja s PPERSISTANCE
parametrom. ^e je naklju~no {tevilo manj{e, potem gre na
oddajo, druga~e pa po~aka na naslednji korak, dokler ne bo
naklju~no {tevilo manj{e od parametra PPERSISTANCE. Z malo
sre~e je medtem druga postaja uspe{no prenesla svoj paket. Pri
tej shemi je zanimivo, da velikokrat vljudni in po~asni
parametri omogo~ajo bolj{e delo. Lep primer je, ko tri postaje
hkrati ~akajo na oddajo. Dve imata agresivne parametre in
gresta na oddajo takoj, ko je frekvenca prosta, s tem pa pride
do prekrivanja. Vljudna postaja po~aka, da oni dve kon~ata z
oddajo, nato pa v miru odda svoje. Agresivni postaji bosta
morala svoja paketa ponoviti, s tem pa bo njun prenos
po~asnej{i.
Star na~in preklopa na oddajo dolo~a DWAIT (Digipeater WAIT,
~akaj na digipeater) parameter. Ko se frekvenca sprosti, TNC
vedno po~aka DWAIT ~asa, potem pa gre na oddajo. [ele pri
ponovnih oddajah ~aka naklju~no dolgo. Pri delu z TheNET
vozli{~i je prvi na~in opazno bolj{i. @e nekaj let pri nas
skoraj ne uporabljamo digipeaterjev, zato ni nobene potrebe za
DWAIT. Oddaljene postaje si lahko z DWAIT zagotovijo, da bodo
dlje ~akale na ~ist kanal.
Operater s parametri dolo~a tudi kako pogosto bo njegova
postaja hodila na oddajo, in s tem, koliko ~asa preposti
drugim radioamaterjem. Kadar TNC sprejme podatke, po~aka
RESPTIME (RESPonse TIME, ~akanje na odgovor), saj lahko pride
{e kak okvir. RESPTIME naj bo dalj{i od najdalj{ega mo`nega
okvira, saj s tem omogo~imo tudi drugim postajam, da vsko~ijo.
FRACK (FoR ACKnowledgement, ~akaj na potrditev) parameter
dolo~a, koliko ~asa bo TNC ~akal na potrditev, preden bo
ponovno poslal okvir. Kadar ni ponavljanj, FRACK nima nobenega
pomena. Do ve~ine ponavljanj pride zaradi tega, ker hkrati
oddajata dve ali ve~ postaj. Prekratek FRACK vseh postaj
pomeni, da bodo tr~ile tudi ponovitve, postaja z dalj{im FRACK
pa bo uspe{no sprejeta. Najve~je {tevilo ponovitev nastavimo z
RETRIES parametrom. Smiselno {tevilo je 10 - kadar je
potrebnih ve~ ponovitev, je bolje dopustiti, da se zveza
prekine, in poiskusiti ponovno ~ez deset minut. Obremenitev
packet vozli{~ ni enakomerna. Pri velikem drenu, pride do
veliko ponavljanj - ta ponavljanja pa seveda {e pove~ujejo
dren na vozli{~u.
Tudi TheNET vozli{~a imajo svoje nastavitve parametrov, ki
jih lahko preberete z ukazom PARAM. Vozli{~em se je potrebno
prilagoditi. Nekateri operatorji mislijo, da so zelo pametni,
~e svoj TNC nastavijo ~im bolj agresivno. Opazoval sem postajo
iz Ljubljane, ki je imela FRACK le malo dalj{i od RESPTIME na
LJU:4N3L. [e preden je LJU poslal odgovor na sprejet paket, se
je FRACK `e iztekel, oddal je isti paket ponovno in zgodba se
je ponovila. Rezultat je bil samo QRM, saj QSO ni bil uspe{en.
V slede~i tabeli so okvirne vrednosti za opisane parametre.
Vsak operater jih mora prilagajati trenutnim razmeram, saj
obremenitev frekvenc ob 1800 ni enaka kot ob 0400.
parameter 1200 bd 1200 bd 2400 bd 2400 bd
N2WX WA8DED QRM prost QRM prost
-----------------------------------------------------------
TXDELAY T 300 ms 300 ms 200 ms 200 ms
TXTAIL 20 ms 20 ms 10 ms 10 ms
MAXFRAME O 2 4 3 5
PACLEN PAC 100 236 100 236
DWAIT 400 ms 0 200 ms 0
SLOTTIME W 100 ms 100 ms 50 ms 50 ms
PPERSIST P 32 64 32 64
FRACK F 6 s 4 s 4 s 3 s
RESPTIME T2 1200 ms 1000 ms 700 ms 500 ms
RETRIES N 10 10 10 10
-----------------------------------------------------------
V tabeli sta dve vrsti imen parametrov. N2WX je izdelal
program za TNC-2, ki je najbolj raz{irjen (1.1.4,1.1.6 itd),
njegove ukaze pa so uporabili tudi pri Digicomu in {e kje.
WA8DED je izdelal druga~en program za TNC-2, ki so ga kopirali
pri NORD><LINK (DED,TF21). Vsi ukazi pri WA8DED se za~no z
ESCAPE znakom. Enostavni terminalski programi (YAPP, ET,
KERMIT) lepo delajo z N2WX, zahtevni (SP, TheBOX) so namenjeni
za WA8DED EPROM v TNCju. ^asi se podajajo s korakom 10ms (npr.
TXDELAY 30 ali ESC T 30 za 300 ms) razen pri FRACK, kjer je
~as v sekundah. WA8DED nima ukaza za PACLEN, zato sem vpisal
kar ukaz programa SP.
-------------------------------------------------------------
To je pa iz leta 1996:
Na 19200/38400 bps so reci podobne. Se vedno se najdejo gresniki,
ki pridejo na 19200 s TXDELAY 350 milisekund, in z vsako oddajo
povozijo tri QSOje.
parameter 19200 bps 38400 bps
N2WX WA8DED
-----------------------------------------------------------
TXDELAY T 20 ms 14 ms
TXTAIL 5 ms 3 ms
MAXFRAME O 5 5
PACLEN PAC 256 256
DWAIT 10 ms 10 ms
SLOTTIME W 10 ms 10 ms
PPERSIST P 32 32
FRACK F 2 s 1 s
RESPTIME T2 160 ms 130 ms
RETRIES N 10 10
-----------------------------------------------------------
Oj
Iztokova, S52D navodila nastavitev osnovnih parametrov pri TNC iz NAVODILA @ LJUBBS.
Lep pozdrav, Danilo S50U
http://lea.hamradio.si/~s50u
Vsak, ki se loti packeta, je zelo hitro soo~en s kopico
razli~nih programov, z navodili v angle{~ini ali nem{~ini ter
s packeta{ko latov{~ino. Na vsakem packet kanalu je ponavadi
ve~ postaj, ki si frekvenco delijo. Za kvalitetno delo je
nujno, da so glavni parametri TNCja in terminalskega programa
ustrezno nastavljeni. A kateri so ti parametri in kako jih
nastaviti ?
Osnovni element pri packetu je OKVIR. Vsak okvir vsebuje
klicna znaka obeh sogovornikov, oznako vrste okvirja in
morebitne dodatne podatke. Eden ali ve~ okvirjev, ki jih
postaja odda v eni oddaji, sestavljajo paket. V glavnem lahko
lo~imo dve vrsti okvirjev: podatkovne, ki prena{ajo podatke,
ter ostale, ki skrbijo za vzpostavitev in vzdr`evanje zveze.
Podrobnej{i opis AX.25 protokola je v skripti "Packet Radio".
Nastavitev packet postaje je polna kompromisov - na frekvenci
je ponavadi ve~ postaj hkrati, ki se med seboj ne sli{ijo.
Postaja z napa~nimi parametri onemogo~a normalno delo sebi in
ostalim.
Operater mora dolo~iti, kako dolgi bodo njegovi paketi.
Dalj{i kot je paket, ve~ja je verjetnost, da zaradi kake
motnje ne bo sprejet. S parametrom MAXFRAME dolo~amo {tevilo
okvirjev, ki so v enem paketu, s parametrom PACLEN pa dol`ino
posameznega okvirja. PACLEN pride v po{tev predvsem pri
prenosu datotek, obi~ajno prena{a vsak okvir eno vrstico
besedila. Pri hitrosti 1200 bd se prena{a vsaka ~rka (znak)
6.67 ms, tako je okvir s 100 ~rkami dolg slabih 800 ms. Paket,
sestavljen iz sedmih INFO okvirjev s po 256 znaki, pa dose`e
13 sekund. Obi~ajen okvir za potrditev sprejema je dolg 130
ms. Pri 300 bd delu na kratkem valu so vsi ti ~asi {tirikrat
dalj{i, zato so tam PACLEN in MAXFRAME kraj{i kot na UKV.
Vendar so to samo dol`ine okvirjev, vsak paket pa se podalj{a
{e za ~as preklopa na oddajo, ki je ponavadi dolg med 200 ms
in 400 ms.
TXDELAY dolo~a ~as med tem, ko TNC aktivira PTT linijo in ko
modem za~ne odddajati prvi okvir. Najprej mora postaja
preklopiti na oddajo, stabilizirati oscilator ter dose~i polno
mo~, kar traja od 50 do 300 ms, odvisno od postaje. Najslab{e
so stare PLL postaje, kjer PLL potrebuje tudi pol sekunde, da
se ujame. Postaje s kristali ali sodobne PLL postaje brez
antenskega releja so najhitrej{e. Sprejemnik mora signal
zaznati, nastaviti AGC ter odpreti squelch, kar doda novih 50
ms. Dodatnih 50 ms doda {e sam modem, ki se mora
sinhronizirati na sprejeman signal. Ta ~as se opazno zmanj{a
pri TNCjih z digitalnim DCD (Data Carrier Detect, zaznava
nosilca podatkov), kjer squelch ni potreben in TNC hkrati s
sinhronizacijo tudi zazna nosilec. TXDELAY ~as mora biti ~im
manj{i, saj se tu ne prena{ajo nobeni podatki, le paket se
podalj{uje. Seveda je TXDELAY odvisen tudi od sogovornikove
postaje in modema, zato ga dober operator med delom prilagaja.
Nekaterim TNCjem se da nastaviti tudi ~as preklopa na
sprejem z ukazom TXTAIL. Pogosta napaka je, da TNC preklopi
postajo na sprejem, {e preden je zaklju~il z oddajo zadnjih
podatkov. To razli~ni programi re{ujejo vsak po svoje, tako da
z nekaterimi EPROMi ni te`av, drugi pa no~ejo delati. Kjer se
"repa" ne da nastaviti, pomaga kondenzator, vezan na bazo PTT
tranzistorja v TNCju. TXTAIL naj bo dolg za tri znake - na
1200 bd zado{~a 20 ms. Pri hitrosti 300 bd na kratkem valu je
TXTAIL {e dalj{i (80 ms). Marsikomu ne uspe narediti QSO na KV
samo zato, ker je TNC nastavljen za 1200 bd ter ne odda celega
paketa.
Najpomembnej{i parametri so tisti, ki dolo~ajo, kdaj gre
lahko postaja na oddajo. Ko dobi TNC zahtevo, da gre na
oddajo, po~aka, da je frekvenca prosta. Obi~ajno je ve~
uporabnikov vezanih na isto vozli{~e. Vozli{~e sli{i vse
uporabnike, ti pa se med seboj praviloma ne. Ko vozli{~e neha
oddajati, se dva TNCja odlo~ita za oddajo. ^e se oba paketa
pokrijeta, potem vozli{~e ponavadi ne sprejme ni~esar, in tako
prihaja do ponavljanj. Zaradi tega vsi TNCji naklju~no ~akajo,
kdaj bodo {li na oddajo. Tako se zmanj{a mo`nost, da hkrati
oddajata dve postaji. Zna~ilnost radia je, da se signala
motita le, ~e sta pribli`no enako mo~na. 20 db {ibkej{i signal
ne moti mo~nej{ega, zato pri veliki obremenitvi vozli{~a prvo
odpadejo oddaljene postaje.
Programi, s katerimi delamo, poznajo dva na~ina dolo~anja,
kdaj gre postaja lahko na oddajo. Najpogostej{i je P-
Persistance. S parametrom SLOTTIME dolo~imo korak med
odlo~itvami, s PPERSISTANCE pa verjetnost, da bo {la postaja
na oddajo v dolo~enem koraku. V vsakem koraku postaja izra~una
naklju~no {tevilo med 0 in 255 ter ga primerja s PPERSISTANCE
parametrom. ^e je naklju~no {tevilo manj{e, potem gre na
oddajo, druga~e pa po~aka na naslednji korak, dokler ne bo
naklju~no {tevilo manj{e od parametra PPERSISTANCE. Z malo
sre~e je medtem druga postaja uspe{no prenesla svoj paket. Pri
tej shemi je zanimivo, da velikokrat vljudni in po~asni
parametri omogo~ajo bolj{e delo. Lep primer je, ko tri postaje
hkrati ~akajo na oddajo. Dve imata agresivne parametre in
gresta na oddajo takoj, ko je frekvenca prosta, s tem pa pride
do prekrivanja. Vljudna postaja po~aka, da oni dve kon~ata z
oddajo, nato pa v miru odda svoje. Agresivni postaji bosta
morala svoja paketa ponoviti, s tem pa bo njun prenos
po~asnej{i.
Star na~in preklopa na oddajo dolo~a DWAIT (Digipeater WAIT,
~akaj na digipeater) parameter. Ko se frekvenca sprosti, TNC
vedno po~aka DWAIT ~asa, potem pa gre na oddajo. [ele pri
ponovnih oddajah ~aka naklju~no dolgo. Pri delu z TheNET
vozli{~i je prvi na~in opazno bolj{i. @e nekaj let pri nas
skoraj ne uporabljamo digipeaterjev, zato ni nobene potrebe za
DWAIT. Oddaljene postaje si lahko z DWAIT zagotovijo, da bodo
dlje ~akale na ~ist kanal.
Operater s parametri dolo~a tudi kako pogosto bo njegova
postaja hodila na oddajo, in s tem, koliko ~asa preposti
drugim radioamaterjem. Kadar TNC sprejme podatke, po~aka
RESPTIME (RESPonse TIME, ~akanje na odgovor), saj lahko pride
{e kak okvir. RESPTIME naj bo dalj{i od najdalj{ega mo`nega
okvira, saj s tem omogo~imo tudi drugim postajam, da vsko~ijo.
FRACK (FoR ACKnowledgement, ~akaj na potrditev) parameter
dolo~a, koliko ~asa bo TNC ~akal na potrditev, preden bo
ponovno poslal okvir. Kadar ni ponavljanj, FRACK nima nobenega
pomena. Do ve~ine ponavljanj pride zaradi tega, ker hkrati
oddajata dve ali ve~ postaj. Prekratek FRACK vseh postaj
pomeni, da bodo tr~ile tudi ponovitve, postaja z dalj{im FRACK
pa bo uspe{no sprejeta. Najve~je {tevilo ponovitev nastavimo z
RETRIES parametrom. Smiselno {tevilo je 10 - kadar je
potrebnih ve~ ponovitev, je bolje dopustiti, da se zveza
prekine, in poiskusiti ponovno ~ez deset minut. Obremenitev
packet vozli{~ ni enakomerna. Pri velikem drenu, pride do
veliko ponavljanj - ta ponavljanja pa seveda {e pove~ujejo
dren na vozli{~u.
Tudi TheNET vozli{~a imajo svoje nastavitve parametrov, ki
jih lahko preberete z ukazom PARAM. Vozli{~em se je potrebno
prilagoditi. Nekateri operatorji mislijo, da so zelo pametni,
~e svoj TNC nastavijo ~im bolj agresivno. Opazoval sem postajo
iz Ljubljane, ki je imela FRACK le malo dalj{i od RESPTIME na
LJU:4N3L. [e preden je LJU poslal odgovor na sprejet paket, se
je FRACK `e iztekel, oddal je isti paket ponovno in zgodba se
je ponovila. Rezultat je bil samo QRM, saj QSO ni bil uspe{en.
V slede~i tabeli so okvirne vrednosti za opisane parametre.
Vsak operater jih mora prilagajati trenutnim razmeram, saj
obremenitev frekvenc ob 1800 ni enaka kot ob 0400.
parameter 1200 bd 1200 bd 2400 bd 2400 bd
N2WX WA8DED QRM prost QRM prost
-----------------------------------------------------------
TXDELAY T 300 ms 300 ms 200 ms 200 ms
TXTAIL 20 ms 20 ms 10 ms 10 ms
MAXFRAME O 2 4 3 5
PACLEN PAC 100 236 100 236
DWAIT 400 ms 0 200 ms 0
SLOTTIME W 100 ms 100 ms 50 ms 50 ms
PPERSIST P 32 64 32 64
FRACK F 6 s 4 s 4 s 3 s
RESPTIME T2 1200 ms 1000 ms 700 ms 500 ms
RETRIES N 10 10 10 10
-----------------------------------------------------------
V tabeli sta dve vrsti imen parametrov. N2WX je izdelal
program za TNC-2, ki je najbolj raz{irjen (1.1.4,1.1.6 itd),
njegove ukaze pa so uporabili tudi pri Digicomu in {e kje.
WA8DED je izdelal druga~en program za TNC-2, ki so ga kopirali
pri NORD><LINK (DED,TF21). Vsi ukazi pri WA8DED se za~no z
ESCAPE znakom. Enostavni terminalski programi (YAPP, ET,
KERMIT) lepo delajo z N2WX, zahtevni (SP, TheBOX) so namenjeni
za WA8DED EPROM v TNCju. ^asi se podajajo s korakom 10ms (npr.
TXDELAY 30 ali ESC T 30 za 300 ms) razen pri FRACK, kjer je
~as v sekundah. WA8DED nima ukaza za PACLEN, zato sem vpisal
kar ukaz programa SP.
-------------------------------------------------------------
To je pa iz leta 1996:
Na 19200/38400 bps so reci podobne. Se vedno se najdejo gresniki,
ki pridejo na 19200 s TXDELAY 350 milisekund, in z vsako oddajo
povozijo tri QSOje.
parameter 19200 bps 38400 bps
N2WX WA8DED
-----------------------------------------------------------
TXDELAY T 20 ms 14 ms
TXTAIL 5 ms 3 ms
MAXFRAME O 5 5
PACLEN PAC 256 256
DWAIT 10 ms 10 ms
SLOTTIME W 10 ms 10 ms
PPERSIST P 32 32
FRACK F 2 s 1 s
RESPTIME T2 160 ms 130 ms
RETRIES N 10 10
-----------------------------------------------------------
-
S50U - Prispevkov: 572
- Pridružen: 07 Avg 2002, 23:05
- Kraj: Cíerkna
SSTV na 2m
Napisal/-a S56WVT » 23 Jun 2003, 14:56
Pozdravljen
SSTV se dela tudi na 2m, sicer je trenutno zatišje, drugače pa med 20.00 in 20.30 po lokalnem casu na frekvenci 144.550.
73, Uroš
SSTV se dela tudi na 2m, sicer je trenutno zatišje, drugače pa med 20.00 in 20.30 po lokalnem casu na frekvenci 144.550.
73, Uroš
- S56WVT
SSTV na 2m
Napisal/-a S50DX » 22 Sep 2003, 20:41
Juh...
Zadeva deluje. Ravno kar sem končal SSTV QSO z OE6GME. Razdalja je sicer samo 40km (JN76LN-JN76QS), vendar začetek je.
S56WVT pa hvala za informacijo o frekvenci.
Bye
Zadeva deluje. Ravno kar sem končal SSTV QSO z OE6GME. Razdalja je sicer samo 40km (JN76LN-JN76QS), vendar začetek je.
S56WVT pa hvala za informacijo o frekvenci.
Bye
73's de Alex / JN76LN \ Prevalje
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
PODXS 070 # 173 - EPC # 0066
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
PODXS 070 # 173 - EPC # 0066
-
S50DX - Prispevkov: 466
- Pridružen: 23 Apr 2003, 13:46
- Kraj: Prevalje
9 prispevkov
• Stran 1 od 1
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 0 gostov