Hojhojhoj,
zgodba o NiCd in podobnih zadevah (NiMH) je malo bolj komplicirana.
Vse te reci se med vecmesecnim cakanjem na polici v omari
najboljse pocutijo prazne. Unicuje jih polnjenje, zivljenjska doba
je dolocena z amperskimi urami, ki jih vanje posilimo med
polnjenjem!
Eno samo celico NiCd lahko brez skode izpraznimo na 0V. Celice za
satelite (silno drage) dobimo celo pakirane od proizvajalca s
kratkosklenjenimi elektrodami. Torej bi bil najboljsi postopek
praznjenja razdreti baterijo in vsako celico posebej prikljuciti
na lastno, loceno breme.
Baterija zaporedno vezanih celic je bolj komplicirana stvar. Tu celice
niso enake med sabo, najsibkejsa se najprej izprazni, ostale jo pri
nadaljnjem praznjenju baterije zacnejo polniti v obratno smer.
Polnjenje celice z obratno polariteto pomeni kratek stik preko
separatorja sodobnih NiCd in NiMH, torej konec celice po S56A
postopku z zarnico. Ce S56A postopek ponavljamo, bojo s casom
sle v kratek stik vse celice razen najmocnejse.
V davnih casih (pred 30 leti) so problem obratnega polnjenja
resevali z diodami preko vsake celice. To je morda delalo za stare
NiCd z debelim separatorjem, za sodobne se izgleda ne obnese.
Tista meja 1.1V po celici je misljena nekje za baterijo 10 celic,
to pomeni ena izpraznjena na 0V in vse ostale so se vedno na 1.2V.
9*1.2V+0V=10.8V ali priblizno 11V.
Kaj je zdaj smiselna meja in pri katerem toku praznjenja, seveda
ni lahko pogruntati. Sam sem nekoc naredil in objavil praznilec z
relejem in zenerico, da se je po koncanem praznjenju cela kolobocija
odklopila. Praznilec je delal, pravilno praznjeni NiCd so mi dali sicer
precej vec od sebe pri ponovni uporabi, ampak njihovih muh sem se
hitro navelical.
Danes uporabljam svincene zelatinaste, tehtajo isto in so cenejsi
od NiCd, predvsem pa jih je treba hraniti polne, torej so polni
celo takrat, ko jih slucajno rabim... 73 de Matjaz S53MV