praznilec za NiCd

[s53mv]

Hojhojhoj,
zgodba o NiCd in podobnih zadevah (NiMH) je malo bolj komplicirana.

Vse te reci se med vecmesecnim cakanjem na polici v omari
najboljse pocutijo prazne. Unicuje jih polnjenje, zivljenjska doba
je dolocena z amperskimi urami, ki jih vanje posilimo med
polnjenjem!

Eno samo celico NiCd lahko brez skode izpraznimo na 0V. Celice za
satelite (silno drage) dobimo celo pakirane od proizvajalca s
kratkosklenjenimi elektrodami. Torej bi bil najboljsi postopek
praznjenja razdreti baterijo in vsako celico posebej prikljuciti
na lastno, loceno breme.

Baterija zaporedno vezanih celic je bolj komplicirana stvar. Tu celice
niso enake med sabo, najsibkejsa se najprej izprazni, ostale jo pri
nadaljnjem praznjenju baterije zacnejo polniti v obratno smer.

Polnjenje celice z obratno polariteto pomeni kratek stik preko
separatorja sodobnih NiCd in NiMH, torej konec celice po S56A
postopku z zarnico. Ce S56A postopek ponavljamo, bojo s casom
sle v kratek stik vse celice razen najmocnejse.

V davnih casih (pred 30 leti) so problem obratnega polnjenja
resevali z diodami preko vsake celice. To je morda delalo za stare
NiCd z debelim separatorjem, za sodobne se izgleda ne obnese.

Tista meja 1.1V po celici je misljena nekje za baterijo 10 celic,
to pomeni ena izpraznjena na 0V in vse ostale so se vedno na 1.2V.
9*1.2V+0V=10.8V ali priblizno 11V.

Kaj je zdaj smiselna meja in pri katerem toku praznjenja, seveda
ni lahko pogruntati. Sam sem nekoc naredil in objavil praznilec z
relejem in zenerico, da se je po koncanem praznjenju cela kolobocija
odklopila. Praznilec je delal, pravilno praznjeni NiCd so mi dali sicer
precej vec od sebe pri ponovni uporabi, ampak njihovih muh sem se
hitro navelical.

Danes uporabljam svincene zelatinaste, tehtajo isto in so cenejsi
od NiCd, predvsem pa jih je treba hraniti polne, torej so polni
celo takrat, ko jih slucajno rabim... 73 de Matjaz S53MV

[s56a]

S53MV: Ce S56A postopek ponavljamo, bojo s casom
sle v kratek stik vse celice razen najmocnejse.

Temu postopku pravimo evolucija celic

Spomnem se tvojih razlag o sodobnih baterijah. Ni mi se ljubilo iskati referenc po 36 urnem CW tekmovanju. Za sprostitev mozganov sem narisal pravilno shemo namesto sudoku igranja.

[sierra]

Tale stavek mi je najbolj všeč:

Sergej, ta shema je čisto mimo...

No uglavnem... ker moj načrtek ni bil ravno "ploden", bom raje povedal kaj bi sploh rad imel.

1.DEL: Led dioda bi morala svetit celi čas, ko je stikalo preklopljeno na 7ali8 celic. Ugasnit bi se pa morala, takoj ko tok nebi teku več skozi diode D1-11 in R3.
2.DEL: Tranzistor je PNP kar pomeni, da je zaprt dokler je na Bazi tok(saj je tako?). Ko napetost na posamezno celico pade pod ~1.15V bi se moral tranzistor odpreti in piezzo bi začel piskati (JingleBells melodijo ). Ko pa bi napetost padla toliko da bi diode D1-11 nehale prevajat in bi se tudi LED ugasnila, takrat bi se moral ugasniti tudi piezzo.

Če je ta ideja s piezzotom in PNPjem prekomplicirana bi mi zadoščalo že, da deluje praznilec samo po 1.DELu.

Stvar more met te diode D1-11 not, ker sm jih že kupu

[s56a]

Sierra, ali je potrebno sse placati kaksne prispevke za operacijske mize?

Piskac lahko aktiviramo po koncanem praznjenju ampak nam povej izvir elektricne energije? Upam, da to niso izpraznjene baterije. Ni evolucijsko...

[s56al]

2.DEL: Tranzistor je PNP kar pomeni, da je zaprt dokler je na Bazi tok(saj je tako?).

Bipolarni tranzistor PNP se od NPN razlikuje v principu samo po polariteti priključenega krmilnega vira in bremena. Še vedno pa rabi tok v bazo (Ibe), da se "odpre" in steče tok Ice. V enosmernem režimu delovanja je tok Ice za faktor beta (beta = eden osnovnih DC parametrov tranzistorja) večji od toka Ibe, če ga je tokovni vir Ice v stanju zagotoviti. Najenostavneje si delovanje bipolarnega tranzistorja lahko predstavljaš z modelom, kjer imaš med C in E vezan tokovni generator ter med B in E diodo v prevodni smeri. Tokovni generator generira tok Ice = beta * Ibe. Pobrskaj po spletu za razlago teorije delovanja. Tako kot si ti napisal, se približno obnaša J-FET ali MOS-FET z vgrajenim kanalom, le da se ga namesto s tokom v bazo krmili z napetostjo na vratih (Ugs). Podobno se obnašajo tudi triode (lampe ). Tako kot si narisal vezje, nikjer na tranzistorju za signalizacijo ni nobene napetosti in nobenega toka, saj imaš vse priključne točke (bazni upor, C in piskač) na istem potencialu.

Svoje NiCD akumulatorje za pogon modela ladjice praznim z žarnico, za preprečitev neželene prekomerne izpraznitve in prepolarizacije najšibkejših celic pa uporabljam kar vezje, ki sem ga sicer izdelal v drug namen - glej rubriko Samogradnje, Odklopnik bremena od akumulatorja: viewtopic.php?t=3873 .

Vezje za nadzor praznjenja akumulatorja se da izdelati tudi enostavneje. + sponko akuja vežeš prek kontakta releja na žarnico. Žarnica sveti, ko je rele pritegnjen. Eno sponko tuljavice releja vešeš na + sponko na strani žarnice, drugo sponko pa na kolektor NPN tranzistorja (recimo BD139). Emiter tranzistorja povežeš z - sponko akuja. Tranzistor odpiraš s tokom v bazo prek ustrezno izbrane serijsko vezane zenerce in upora. Napetost odjemaš na strani žarnice. Rabiš še zaščitno diodo vzporedno z navitjem releja, sicer bo ob prvem izklopu tranzistor šel rakom žvižgat. Lepšo nastavitev boš dosegel, če vežeš še en upor med bazo in emiter tanzostorja ter poleg upora zaporedno z zenerco še trimer potenciometer. Še enkrat poudarjam, da tok za tuljavico releja in krmiljenje tranzistorja odjemaš na strani žarnice. Po odklopu tako iz akuja ne bo več tekel nikakršen tok. Odvisno od velikosti releja privošči tranzistorju malo hladilo, sicer se bo v fazi počasnega zapiranja (pred odklopom) morda prekomerno grel. Cikel praznjenja sprožiš s tipko, ki za trenutek premosti kontakt releja, toliko, da steče tok skozi tuljavico in kotva releja ostane pritegnjena.

Še enostavneje izdelaš vezje če najdeš rele, ki odpusti kotvo pri želeni napetosti odklopa. V tem primeru tranzistorja, zenerce in ostale navlake ne potrebuješ. Enostavno vežeš tuljavico releja vzporedno s porabnikom. Napetost odklopa lahko zvišuješ v korakih po ca. 0,65V z dodajanjem diod zaporedno s tuljavico v prevodni smeri.

Upam, da sem natrosil dovolj idej. LEDice za signalizacijo boš gotovo znal priklopiti sam.

LP, Sandi

[s56a]

Profesore, zdaj si do nezavesti zakompliciral zadevo z relejem! Iskra TRK12 za 9 V ima 180 Omov in je lepo breme za NiCd. Po zelji se doda navitju paralelno zarnica za hitreje praznjenje. Vklopi se s kratkim pritiskom na taster in potem breme samo sebe drzi z NO. Otpustil bo itak, ko se baterija isprazni na 6.3 V. Takrat lahko aktiviramo piskac cez NC

[s56al]

Profesore, zdaj si do nezavesti zakompliciral zadevo z relejem! Iskra TRK12 za 9 V ima 180 Omov in je lepo breme za NiCd. Po zelji se doda navitju paralelno zarnica za hitreje praznjenje. Vklopi se s kratkim pritiskom na taster in potem breme samo sebe drzi z NO. Otpustil bo itak, ko se baterija isprazni na 6.3 V. Takrat lahko aktiviramo piskac cez NC

Direktore za parket, še enkrat preberi predzadnji odstavek mojega gornjega sporočila, na katerega si pisal prijazen komentar. To je tretja in najenostavnejša varianta od možnosti, ki sem jih kolegu naštel. Omenil sem tudi možnost nastavitve napetosti odklopa v koraku po 0,7V z dodajanjem diod v serijo s špulo.

73 de S54S

[s56a]

Profesore, toliko tega si "natrosil", da mi je popustila koncentracija na koncu. Kar dva cveka na to temo

:Rabiš še zaščitno diodo vzporedno z navitjem releja, sicer bo ob prvem izklopu tranzistor šel rakom žvižgat.

Ce bi bil hud, potem bi se spodtaknil ob prezivetju BD139 z Vce0=80V...

[sierra]

Obupov sm nad tranzistorji in piskalicami...LEDico bi pa še vedno rad Tista stvar z relejem se sliši zanimiva, samo jst razumem stvari iz skice z vezanimi elementi...iz teksta pa bolj švoh...

Uglavnm...ta stvar bi mogla delat ane



R1=kak upor naj dam, da bo nadomestil 10W žarnico?

[s56a]

R1=10 Omov, R2=3,9 kOm za 2 mA LED ampak priklopljen med D1 in D11 in takrat lahko isprazni baterijo do 2 V brez tranzistorja!

F1 = 220 V / 16 A varovalka

[S57BI]

A sploh pri tej vezavi ostane kaj napetosti za rdečo LED diodo? Nove rdeče ledice potrebujejo cca. 2V, da svetijo. Izračun nam pove naslednje:

Na ACCu je 8x1.2V = 9.6V

Padec napetosti na diodah FR je 11x 0.7V = 7.7V za tok 40mA. ( glej : http://www.bytesonic.com.tw/cddata/databook-1/94.pdf )

Ostane še 9.6V - 7.7V = 1.9V

LED izdelane v stari tehnologiji bi svetile, novejše pa komajda. In to na začetku praznenja.

Zato veži LED z uporom tam kamor je napisal S56A ( na linijo 7-cell). Jakost svetenja bo indikator napolnjenosti. Če pa hočeš da bo ugasnila pri neki napetostni meji, zaporedno z led veži še zener diodo ( recimo 5.1 do 6.8V) polarizirano v neprevodni smeri.

V tem primeru bodo tudi diode D1 do D10 odveč. Bo zadosti en močan upor.

V roko vzemi univerzalni instrument in še malo poeksperimentiraj z elementi. Če veš narisat načrt boš pa še vedel kaj izračunat.

lp, Jože.

[s55m]

Obupov sm nad tranzistorji in piskalicami...LEDico bi pa še vedno rad Tista stvar z relejem se sliši zanimiva, samo jst razumem stvari iz skice z vezanimi elementi...iz teksta pa bolj švoh...

Uglavnm...ta stvar bi mogla delat ane



R1=kak upor naj dam, da bo nadomestil 10W žarnico?

Za nadomestitev 10W žarnice potrebuješ 10W upor. Lahko tudi 10 enakih po 1W vzporedno ali 10 enakih po 1W zaporedno, ker po diodah vidim, da so ti serijske skupine všeč.
Mislim, da bo najboljša opcija zate tisto z relejem in enim izmeničnim kontaktom.

[s56al]

Tista stvar z relejem se sliši zanimiva, samo jst razumem stvari iz skice z vezanimi elementi...iz teksta pa bolj švoh...

Če vzameš rele s preklopnim (izmeničnim) kontaktom, lahko na mirovni kontakt priključiš piskalico, ki ti bo piskala po izklopu porabnika. Vendar se moraš zavedati, da tudi piskalica žre nekaj mA. Najti boš moral rele, ki odklopi pri napetostih ca. 7V ali nižje, pri 8,5V pa že "prime". Morda bolje, da vzameš rele za nekoliko nižjo napetost in dodajaš navitju elektromagneta v serijo diode. Pri preskusih in izbiri elementov si boš najlažje pomagal z usmernikom z nastavljivo napetostjo vsaj 5 - 12V.

LP, Sandi

[s56a]

Profesore, kaj uporabljas za tako lepo risanje elektricnih nacrtov?

Jaz to QRQ naredim z ExpressPCB ampak nisem prevec zadovoljen.

[s56al]

Še vedno vztrajam na Tango SCH V2.11. Žal ga pod XP-ji ga ni več mogoče pripraviti do delovanja. Izvoz risbe v datoteko (Encapsulated Post Script) ter uvoz v Correl Draw. Kvaliteta je predvsem odvisna od Correl obdelave. Precej komplicirano za samo ene par elementov. Če bi imel pri roki fotoaparat, bi prej narisal na roko in "skeniral".

Dobra varianta za sodobno risanje shem in TIV je Eagle http://www.cadsoft.de/ , je zastonj z nekaterimi omejitvami, ki pa amaterske uporabe praktično ne motijo.