Elektrotehnika II 1936

[s58ru]

V roke mi je prišla knjiga Elektrotehnika Ing. Drago Mattanovich 1933/36.
V 13. poglavju druge knjige opisuje: »Brezžična telegrafija in telefonija«.
http://lea.hamradio.si/%7Emoderator/s58 ... 23-137.pdf

[s58ru]

Kdaj se prvič, v slovenski literaturi pojavlja radioamaterstvo?

V slovenski leposlovni literaturi se radioamaterstvo (v smislu hobija sestavljanja radijskih sprejemnikov in vzpostavljanja zvez) izraziteje pojavi v obdobju med obema svetovnima vojnama, natančneje v poznih 20. in zgodnjih 30. letih 20. stoletja. Ta pojav sovpada z začetkom delovanja Radia Ljubljana (1928) in razmahom prvih tehničnih navdušencev. [1, 2, 3]
Če prisotnost te tematike razdelimo na literarne zvrsti, se pojavi v naslednjih oblikah:
1. Strokovna in poljudnoznanstvena literatura
Prve pisne omembe in navodila za radioamaterje najdemo v tedanjem časopisju in specializiranih prilogah:
• Leto 1924: V mariborskem časopisju (npr. Mariborski delavec) se pojavijo prvi javni pozivi in članki, ki vabijo k ustanovitvi radioamaterskih klubov in sestavljanju lastnih sprejemnikov. [1, 2]
• Leto 1930: Pojavijo se prva tiskana reklamna sporočila in navodila v lokalnem časopisju (npr. na Dolenjskem), ki ljudi izrecno pozivajo k ljubiteljskemu sestavljanju radijskih aparatov. [1]
2. Mladinska leposlovna literatura
V klasični slovenski fikciji se radioamaterstvo najprej in najpogosteje uveljavi v mladinski pustolovski književnosti po drugi svetovni vojni.
• Zveza kurirjev in tehnika: V knjigah, ki opisujejo partizansko tehniko in povojno obnovo, so mladi tehniki in radioamaterji pogosto prikazani kot iznajdljivi junaki, ki sami sestavljajo aparate. [1]
• Sodobna mladinska literatura: Motivi radioamaterstva, kjer se s pomočjo klicnih znakov (npr. slovenske predpone S5) rešujejo življenja ali rešujejo uganke, se pojavljajo tudi v sodobnejših mladinskih zgodbah in znanstvenofantastičnih delih (npr. v zbirkah revije Fanfest). [1]