Napisal/-a s55z » 28 Nov 2009, 10:13
V izogib nesporazumom: Ta odgovor sem objavil na Tonijevo prošnjo in izraža njegova stališča, ne moja, kot jih nekateri pripisujete...
Anketa
Še enkrat se je pokazalo, da med slovenskimi radioamaterji ne smeš narediti nič. Če kaj narediš te nekateri takoj napadejo, čeprav sami niso pripravljeni narediti kaj drugega razen zavračanja. V kaosu v katerem nihče ne ve koliko nas sploh je, naj bi bilo prepovedano celo vprašati kaj prejemniki glasila CQZRS o vitalnih vprašanjih naše organizacije mislijo. Anketa nekatere očitno moti zato, ker bo radioamater, ki mu ni do opredeljevanja v osebnih sporih težko odgovarjal z ne.
Najprej Rudi, S58RU. Kar ni po tvoje ni demokracija. Zamud pri prejemanju glasila ni kriv distributer, ampak ti. Za zadnjo pošiljko se ti je Dragan že opravičil. En član vašega kluba mi je izjavil, da je enkrat dobil dve številki obenem. En član pa me je zaprosil, da bi glasilo dobival direktno. Dva člana vašega kluba sta me vprašala zakaj ni bilo njihovih klicnih znakov v Call Booku ZRS. Nista namreč plačala kotizacije. Povedala sta mi, da si ju obvestil, da je letna članarina 35 EUR, če pa želita prejemati glasilo, 38 EUR več. Niti besedice o tem, da sta izgubila druge storitve ZRS kot je QSL služba, repetitorji, itd. To pa koristita na račun tistih, ki kotizacijo plačajo. Glasilo res ni bilo kaj prida zato sta se odločila za manjši strošek. Kot predsednik kluba, člana ZRS, bi moral skrbeti za izvajanje statuta ZRS. Takšna tvoja agitacija pa kaže, da skrbiš, da bi bilo plačnikov kotizacije čim manj. V moji obrazložitvi ankete sem napisal, da veljajo tudi anonimne ankete, ki bodo prispele. Rok oddaje ankete ni določen, upoštevane bodo vse, ki bodo prispele pred izzidom nove številke glasila. Kar pa se neodvisnih komisij za pregled ankete tiče, pa si vabljen, da sodeluješ.
Alberta, S57UW, pa naj bi anketa namenjena prejemnikom glasila ne zanimala, saj že več let ni član nobenega kluba v Sloveniji.
Druga zanimiva analiza ankete se je rodila pri prijatelju Adiju, S55M. Nepotrebna in »retorična« vprašanja krijejo za seboj neke stroške. Anketiranec naj odgovori, če te usluge in skupne dejavnosti rabi ali ne, in če je za njih pripravljen nekaj prispevati.
Če naj nas ZRS zastopa doma in v tujini je to vezano s stroški. Tekoče spremljati zakonodajo, vzdrževati redne kontakte z oblastnimi organi, zlasti z APEKOM je nujno sicer se nam lahko prikrade kakšna neprijetnost. Tako nam je že dvakrat v samostojni Sloveniji uspelo preprečiti uvedbo frekvenčnine. To je ena od delovnih nalog sekretarja, ki mora biti plačan.
QSL služba tudi nekaj stane čeprav mi je že pred leti uspelo tarifo znižati kot pošiljke v »vreči«, ker je sicer pošta zahtevala redne poštne tarife. To mi je uspelo, ker sem zastopal interese vseh radioamaterjev Slovenije.
ARON, je organizirana služba. Iz zadnjih vaj se vidi, da sicer zelo cenjen ham spirit ni dovolj, ker nas čakajo tudi čezmejne povezave in tudi tu nastopijo določeni stroški.
Za sodelovanje z IARU je potrebna redna komunikacija in stroški za udeležbo na konferencah I. regiona.
Demokratična načela odločanja na konferencah ZRS so napisana v statutu ZRS in poslovniku konference. Ta anketa nima nobene zveze z ocenjevanjem sedanjega vodstva ZRS. Če kaj ni v skladu s statutom in drugimi akti organizacije se obrni na UO, NO in druge organe ZRS. Redno menjujemo vodstvo organizacije na volilnih konferencah, obstajajo pa tudi pravila za izredne menjave, če tako odloči večina. Popolnega soglasja o vseh vprašanjih pa ne bomo dosegli nikoli.
Kar se oprostitve finančnega prispevka mladostnikov, pa se s teboj strinjam. Bodo drugi plačali toliko več. Ali ne bi bilo bolj primerno, da to uredijo klubi, saj naraščaja ni prav veliko?
Z lovci in ribiči nam je skupno to, da oni upravljajo z nekimi javnimi dobrinami, mi radioamaterji pa bi tako urejali razmere na radijskem spektru, ki nam je dodeljen. ZRDj bi nam to omogočil. Na žalost bo zaradi naše razdvojenosti to težko doseči. Namesto občutka zadovoljstva, da nam je država ponudila to možnost, zaradi osebnih zamer vidimo drevesa ne pa gozda. Namesto, da bi o nas in naši dejavnosti razpravljali v državnem zboru, kot o pomembnem delu civilne družbe se počasi sesedamo v nepomembne skupine prepirljivcev.
Kar se glasovanja na konferencah tiče so že davno obstajale ideje, da naj imajo klubi toliko vpliva na odločanje kot v skupno blagajno plačajo. Ali ni dobro o tem slišati mnenje članstva?
Za ščitenje amaterskih frekvenc ima IARU organizirano službo, ki bazira na podatkih, ki jih prejme od nacionalnih organizacij. Tudi mi smo nekdaj pošiljali, zadolženemu v I. regionu take podatke.
Frekvence moramo ščititi tudi za sebe in pred seboj. APEK tega ne dela in je ob znanih mariborskih motnjah jasno povedal, da zato nima pravne podlage. Pa tudi kakšen linearec na 2 m iz Slavnika in od drugod bi bilo potrebno včasih malo uglasiti, da se ne bi sosedje v 100 km pasu pritoževali nad motnjami. Stroškov s tem delom ni in ne novih zaposlitev s katerimi grozite.
Povedal sem svoje o anketi. Upam, da ne bom tožen. Pa še okrog ZRDja. V soboto, 14. 11. 2009, je bila na Elektro fakulteti zbrana kar pestra družba zavračanja. Moj nasvet (po opombi enega od nadebudnih udeležencev sem za nasvete prestar) je, da če si UO ZRS pred konferenco ne zagotovi prepričljive večine, naj predlog umakne. Razlog za ta nasvet je v dejstvu, da brez jasnega odgovora, kam plujemo, ne bo sposoben pripraviti finančnega načrta za leto 2010. Kandidatov, ki to vedo pa je po sobotni predstavi veliko. ZRS bo potem delovala na veter ali sončno energijo. Morda bomo doživeli leta debelih krav. Upam, da bodo morebitni kandidati pripravili ustrezen program. Če bo dober ga bom vsekakor podprl.
In še o izobraževanju. ZRS že nekaj let organizira izobraževalne seminarje. Najprej v Novem mestu, zadnja leta pa v Ljubljani. Poleg tega že dve leti organizira izobraževalne tabore na Menini. Tam je letos 13 mladostnikov opravilo operatorske izpite. Nekaj mladih pa je opravilo izpite ob tečajih za radiogoniometriranje. Nekateri klubi in posamezniki so ob teh hvalevrednih akcijah nosili levji delež pri organizaciji in uspešnem zaključku le teh. V anketo bi morda spadalo tudi vprašanje koliko novih operatorjev je klub pridobil v zadnjih petih letih?
Z zavrnitvijo ponujene roke države, da z ZRDjem uredimo družbeni status radioamaterjev, bi storili veliko napako. Zakaj? Z vložitvijo ZRDja bi v njem razpravljala pristojna ministrstva, državni zbor in njegovi odbori. Lahko kdo drugi zagotovi radioamaterjem tako promocijo? In naslednja faza. Z usmerjanjem mladih v naravoslovne predmete bi lahko dobili finančno pomoč ministrstva za šolstvo, verjetno tudi za stroške mladinskih taborov s programom podobnim Menini. Verjetno bi lahko dobili tudi dotacijo za izdajanje glasila, ki bi tako lahko pritegnilo nove sodelavce. Postali bi viden, organiziran član civilne družbe tako pa smo – razen civilne zaščite – nepomembna skupina, ki se več prepira kot dela. Ali res želite, da bi tako ostalo?
Ko nekateri toliko govorijo o demokraciji (morda se bolj zavzemajo za anarhijo) ne zaupajo radio klubom, ki na vsakoletni konferenci odločajo o finančnem načrtu in s tem direktno o višini prispevka za skupne dejavnosti. Če večina radio klubov meni, da katera od dejavnosti ni potrebna jo lahko ukinejo. Tako bo kotizacija manjša, če pa ukinemo vse, je ne bo.
73, Toni, S53BH
Zadnjič spremenil
s55z, dne 12 Dec 2009, 15:15, skupaj popravljeno 1 krat.