Želel sem opozoriti na zmoto, da naj ljudje večidel le še poslušajo in čakajo na eksotiko, strmijo za statistiko, uporabljajo čim več stroje in vzpostavljajo sekundne zveze, ne glede na to, če uporabljajo pri tem telegrafijo ali fonijo. Ta zmota pomeni, da ljudje vse bolj prisegajo na obliko, stroje, pusto in brezživljenjsko, vsebina in človek pa ostajata v ozadju. To je sicer danes splošen pojav, ki ni prisoten le v radioamaterstvu.
»Virtuoz« v telegrafiji je vsak, ki jo ima rad in vzpostavlja daljše, tiste res lepe in prave zveze z vsebino, pri tem pa uporablja le taster in sluh. Hitrost pri tem ni pomembna.
Arpi, res je bilo včasih lepše, frekvence so bile polne, tudi midva sva kdaj kakšno modro rekla-HI. In imeli smo čas. Zdaj pa nas naglica vsakdanjika in strmljenje za nečimrnim vse bolj dušita, da postajamo tudi mi stroji, sicer na pogled vse bolj bleščeči in napredni, toda stroji, ki ne smejo in marsikdaj ne znajo več modro misliti, kaj šele čutiti.
Kam drvi to človeštvo in takšno radioamaterstvo?
73 DE S51M, Bruno