Kako narediti dober koaks trap dipol za 160-80-40 m

[S52DK]

Hoj!

Za vse, ki nimate dosti prostora okoli hiše in želite delati na spodnjih območjih, je rešitev koaks trap dipol od W8NX. Jaz sem ga naredil in prav dobro deluje. Dolžina pa je okoli 2 m krajša kot je polvalovni dipol za 80 m področje.
Naslov, kjer si lahko v pdf formatu ogledate prispevek je

http://www.arrl.org/tis/info/pdf/9207035.pdf

Uspešno gradnjo vsem zainteresiranim, prav tako pa sem na voljo za kakšen nasvet.

73 ES GL DE Robi, S52DK

[S52DK]

Hoj!

Vidim, da ni vprašanj, verjetno tudi ne zanimanja, pa bom vseeno podal nekaj podatkov, kako sem navijal trape.

V originalu sta trapa za 40 m navita na 60,325 mm telo, jaz sem uporabil 50 mm PVC odtočno cev, kar znaša približno 18% manj od originala. Tako pride na 50 mm telo v prvem sloju navitih 14,5 navoja, v drugem sloju pa 13,4 navojev. Vse skupaj sem utrdil z izolirnim trakom, ki je obenem tudi površinska izolacija. Trapa za 80 m sem namesto na originalnih 8,89 mm navil na 75 mm telo kar je približno 16% manj od originala. Ker sem želel, da bo antena imela rezonanco na okoli 3,650 MHz se dodal 1/2 ovoja in dobil naslednje: prvi sloj 17,1 navoja in drugi sloj 16,3 navoja.
Vse trape sem preveril z DIP metrom in rezonance so bile na želeni frekvenci.
Za napajanje sem želel uporabiti BALUN 1:1, pa se mi je sesul priključni konektor, tako, da sem poskusil brez. Antena je delovala v 1. brez korigiranja dolžin. Na 40 m je SWR v celem področju okoli 1,5 (od 7 do 7,1), na 80 m je antena brez antenskega uglaševalca uporabna od 3,540 do 3,670 MHz (SWR=<2). Na 160 m je antena uglašena na 1,810 do 1,826 MHz. Antena je postavljena v obliki narobe V in točka obešenja je na cca 14 m, kraka pa sta na cca 4-5 m višine.
Seveda bi se dalo rezonance nastaviti kjerkoli v obsegu. V nasprotnem primeru pa antena lepo delujo z uporabo antenskega uglaševalca. Prav tako bi bilo smotrno uporabiti 1:1 BALUN.

Toliko zaenkrat.

Pa obilo užitkov pri gradnji!

73, Robi

[S55WT]

To anteno uporabljam nekje tri leta in mi, glede na to, da je montirana na višini cca 8m dovolj dobro služi. Tudi jaz sem uporabil cevi vodovodnih odtokov za navijanje nihajnih krogov. S čim pa si navijal. Autor omenja srednjo žilo od RG58. Jaz sem imel srečo, da sem imel doma svitek ravno te žile, ki pri proizvodnji RG58 ni dočakala dokončanja kabla. Da bi pa žilo snel iz kabla, pa mi nenako ni.
Dovodni kabel pa imam priklopljen preko 1:1 tokovnega baluna.

73, Janko

[S52DK]

Hoj!

Janko, ti si imel srečo, jaz pa sem našel kose RG-58 in sem ga olupil, tako, da sem dobil srednjo žilo. Dobro bi bilo povprašati, če se da kje najti takšna žila. Prav tako pa bi bilo dobro malo esperimentirati s kakšnim drugačnim kablom oz. žico. Včeraj sem v trgovini z vodovodnim materialom videl kratke prirobnice, ki služijo za podaljševanje cevi. Imajo to lastnost, da imajo (verjetno malo večji premer?) in večjo trdnost, kar je zelo pomembno. Jaz bom v kratkem gradil še eno anteno s pomočjo teh prirobnic, stvar pa bom tudi malo poslikal. Janko, hvala za odgovor in mnenje, saj bo koristilo, da se bo še kdo odločil za gradnjo takšne antene.

73 DE Robi, S52DK

[S52DK]

Zdravko, S52RZ je napisal:

Robi Zdravo!

Hvalevredna poteza, da si to dal na forum.
Želel bi si narediti tako anteno. Posebej me zanima izdelava trapov.
Ali so potrebni kondenzatorji? Omenjaš tudi prvi in drugi sloj, ali sta navita drug na drugem, ali vmesno (bifilarno), ali drug ob drugem? Kakšno vezo ima z koaksom (ali je njegova samo srednja žila navitij).

Robi predlagam, da zadevo na forumu dopolniš še z odgovori na moja vprašanja in dodaš še druge podatke, saj sem prepričan, da bo veliko interesa za to zadevo, saj so antene vedno aktualne.

V naprej hvala za dodatne informacije!

GL 73 de Zdravko S52RZ

Pri izdelavi trapov niso potrebni kondenzatorji. Trapi so naviti samo s srednjo žilo koaksialnega kabla RG-58, navoj do navoja in v dveh slojih. Premer izolirane srednje žile RG-58 je cca 3 mm, tako, da je potrebno izdelati izračun, kje izvrtati luknje za žilo, npr.:

za 40 m trap je potrebno naviti v 1. sloju 14,5 navoja kar znese razmik med vstopnim delom navitja in izstopnim delom 43,5 mm. žila se potem po notranji strani tuljavnika/cevi vrne na začetek navitja (tam, kjer je vstopni del 1. sloja se izvrta še ena luknja) in se potem navije še 13,4 navoja. Kjer je konec 2. navitja se izvrta luknja za izstopni del. Če si pravilno razumel je 2. navitje zaporedno navito čez 1.
Vse skupaj nato utrdiš in pred atmosferskimi vplivi zaščitiš z izolirnim trakom ali kakšno drugo zaščito. Ne priporočam nikakršnega lakiranja. Pred montažo je dobro trap pomeriti z DIP metrom.

Toliko zaenkrat.

73, Robi-S52DK

[S55WT]

Samo to, navito mora biti točno tako, kot je napisal Robi. Kondenzator v danem navitju tvori kapacitivnost med spodnjim in zgornjim slojem tuljave. Resonančno frekvenco danega trapa, pa spremeniš tako da spremeniš število ovojev.
Ravno tu lahko nastane problem, če za navijanje uporabiš kaj drugega in ne srednje žile od RG58. Zadeva bi sicer morala delovati z kakršnokoli izolirano žico, moral bi le upoštevati prebojno trdnost izolacije, kajti pri večjih močeh se tu inducirajo visoke napetosti in pa moral bi prilagoditi število ovojev tuljave. Potem pa je tu še dolžina krakov. Trap namreč na resonančni frekvenci deluje kot nihajni krog, za nižji band pa kot tuljava in se na račun njega skrajša dolžina antene.

73, Janko

[S57S]

Pozdrav Robi, Janko in ostali.

Tudi sam razmišljam v smeri izgradnje te antene za spodnje 3 bande.
Ker pa je antena zelo ozka me moti verjetnost prebijanja pri nekoliko večji moči od
100W. Zanima pa me dvoje:
Ali se resonanca antene kaj spremeni, če podaljšujemo ali krajšamo samo žico, trape pa recimo ''poglasimo'' na sredino vsakega banda in jih ne spreminjamo več?
Če je to možno, bi se dalo dograditi (s pomočjo relejev) preklop te žice na mestu, kjer je najmanjša napetost, se pravi tam, kjer se priklopi koax. S tem bi odpadel ''antenski tuner'' in če se ne motim, tudi kritično prebijanje trapov.

Pa še nekaj: ali se da trape naviti tudi s pomočjo srednje žile RG-213, ki že
po občutku zdrži več kot tanka RG-58. Ali je kdo že počel kaj takšnega in
lahko to tudi malo opiše?

Pa še nekaj važnega: Ker vsi nimamo DIP metra - ali obstaja še kakšna druga
metoda meritve trapov? Recimo s pomočjo SWR-a, še preden je antena v zraku?

73, Aleksander, S57S

[S55WT]

Glede meritve trapov s pomočjo SWR metra sem za vsak slučaj napravil preizkus, preden ti odgovorim. Navil sem trap na 4 cm plastično jedro, instalacijsko trdo žico 2,5mm2, 2 x 14 ovojev. Najprej sem s pomočjo DIP metra določil, da je resonanca nekje pri 7,5MHz. Nato sem pa vzel v roke MFJ259. Čez trap sem dal en ovoj žice in ga priklopil en del na maso in drug na žilo MFJ-ja. Kazal mi je upornost okrog 0 ohmov in nikakršno prilagoditev. Ko sem pa prišel v resonanco, pa je upornost poskočila nekje na 30 ohmov in SWR na približno 1 : 2. se pravi DIP se je zelo dobro videl in trap bi bilo mogoče poglasiti tudi na ta način. Tu sem videl, da je resonanca nekje na 7,8MHz. Odstopanje je po moje zaradi tega, ker DIP meter nima ravno zelo natančne skale, za določanje frekvence. Zadeva bi se dala poglasiti tudi s pomočjo postaje in SWR metra.
Trape poglasiš brez antene, tako na mizi.
Glede druge žice, preberi še enkrat članek na linku, ki je objavljen zgoraj. Če se ne motim, omenja nekje 1kW moči z tako izdelano anteno. Sigurno bi lahko uporabil tudi žilo od RG213, samo bo pa zadeva potem fizično dosti večja in težja in moral bož korigirati dolžine krakov.
Resonanco antene na posameznih področjih določa dolžina posameznih krakov. Uglaševanje začneš na najvišjem bandu in potem postopoma do najnižjega.
Pa še moje mnenje. Omenjena antena je kompromis med dolžino in frekvenčnimi področji, za katera je izdelana. Za kako resnejše delo in delo z večjimi močmi bi jaz vseeno raje uporabil nekrajšane dipole. Tako da, po moje, nevem kakšno kompliciranje z releji in ne vem še s čim, nima smisla.

73, Janko

[S57S]

Hvala Janko za odgovor. Sam sem načelno proti kompromisom pri antenah, toda
včasih je bolje imeti kompromis, kot pa nič.

Se pravi, da v bistvu s pomočjo antena-analayzerja ali postaje in SWR metra natančneje
ugotoviš rezonanco, kot z DIP-om. Zanimivo. Če se ne motim, je nekaj podobnega opisoval
Matjaž v CQ ZRS, le da za viišje frekvence. No, tisti CQ ZRS se je nekam ''izgubil'',
Matjaž pa zgleda tudi...

Lep pozdrav iz sveže pobeljene Ljubljane.

73, Aleksander

[S52DK]

Hoj!

Glede natančnosti DIP metra ne dvomim, saj sam uporabljam za kalibracijo oz. sledenje signala/rezonance kar KV sprejemnik. Tako se da zelo natančno določiti rez. frekvenco. Moj DIP meter je na žalost še brez ohišja, ko pa ga bom (upam, da kmalu) vgradil v le-to, pa bo na voljo tudi za posojo.

Obilo užitkov pri gradnji anten!

[s51da]

Hoj!

Glede natančnosti DIP metra ne dvomim, saj sam uporabljam za kalibracijo oz. sledenje signala/rezonance kar KV sprejemnik. Tako se da zelo natančno določiti rez. frekvenco. Moj DIP meter je na žalost še brez ohišja, ko pa ga bom (upam, da kmalu) vgradil v le-to, pa bo na voljo tudi za posojo.

Obilo užitkov pri gradnji anten!

Ko smo že ravno pri DIP metrih... Sam sem v teh dneh naredil DIP meter po tem načrtu:

http://web.telia.com/~u85920178/use/gdo.htm

vendar "dip" ni nevem kako oster. Sicer stvar deluje, vendar sem pričakoval večji odklon.
Uporabljam pa kar analogni AVO meter in nanj priključen DIP meter, frekvenco pa preverim s sprejemnikom.
Kako si ti zadovoljen s tvojim in po katerem načrtu je narejen?

73
David S51DA

[S52DK]

Hoj!

David, da ti po pravici povem se ne spomnim več kdaj sem ga delal. Če me spomin ne vara sem nekje dobil načrt iz Elektorja. DIP meter dela odlično, samo še stlačiti ga je potrebno v škatlico. Uporablja pa svoj inštrumentek, tako, da ko bo sfinaliziran, ga bo enostavno lahko uporabljati tudi za merjenje jakosti polja. Toliko zaenkrat!

[S55WT]

Tudi jaz sem izdelal najprej ta dip meter, ki ga omenja David in pozneje sem nabavil LDM-815, sem menil, da bo zadeva bolj "profesionalna", pa nekako ni. Dip je običajno res bolj slab in moraš imeti kar dosti prakse, za uporabo. Zelo fajn pa je, če vsaj približno veš, kje dip iščeš. Če bi meni sedaj dal nekdo nihajni krog v črni škatli in rekej naj najdem resonanco z DIP metrom, bi se verjetno fajn namučil, pa še malo sreče bi potreboval zraven.
Je pa tudi fajn, če si iz DIP metra napraviš izhod za merilnik frekvence, preko ločilne stopnje z enim tranzistorjem. Tako je določanje frekvence lahko natančnejše.

73, Janko

[s57ezb]

Odlicno deluje tudi DIP-meter objavljen v Rothamelovi knjigi ANTENE na str. 497 verzija b . V prvega sem montiral dvojni vrtilni od UKV tunerja na elektronke, cca 2x 15pf ; ker je ta kapacitivnost premajhna za nizke bande ,sem izdelal se enega z varicap diodami namesto vrtilnega.Ta je se "v luftu" kaksnih 15 let!
73, Bozo

[s56al]

Tudi sam razmišljam v smeri izgradnje te antene za spodnje 3 bande.
Ker pa je antena zelo ozka me moti verjetnost prebijanja pri nekoliko večji moči od
100W

Na trapu tipa paralelni nihajni krog se pojavi najvišja napetost, ko je ta v resonanci. Na vseh drugih frekvencah je napetost nižja, tako da zaradi uporabe tjunerja trapa ne boš uničil.

Uporaba tjunerja je nevarna za vertikalne antene tipa Cuschraft ipd., ki imajo na mestu priklopa koaksa prilagodilno vezje s špulami in kondenzatorji. Na elementih tega prilagodilnega vezja lahko zaradi uporabe tjunerja na frekvencah, kjer izkazuje antena visok SWR, nastopi previsoka napetost in posledično preboj.

Zgornjo trditev lahko potrdiš z enostavnim miselnim preskusom: Pri trap anteni na najnižji frekvenci seva celotna dolžina, tako da teče tok skozi vse trape, frekvenca je daleč stran od resonančne frekvence kateregakoli trapa, a kljub temu nobeden od trapov ni v nevarnosti.

Sam sem pred časom uporabljal močno skrajšano trap anteno za 80m/40m/30m/20m/10m, dolžina je bila ca 50% polnega dipola na najnižji frekvenci. Na 80m je brez tjunerja bila antena uporabna (moj kriterij SWR 2:1) na ca 100kHz, z internim tjunerjem KV postaje pa se je zlahka natjunala na 1:1 na celem 80m obsegu.

Tudi s krajšanjem ali daljšanjem žice antene se pri fiksni resonančni frekvenci trapa da doseči relativno dobro prilagoditev v sprejemljivo širokem frekvenčnem obsegu. V primeru 160m/80m/40m antene je najnižji obseg 160m, tu je antena relativno "najožja", na resonančne frekvence trapov pa se pri krajšanju oz. daljšanju dipola ni treba ozirati, ker na tem obsegu služijo samo kot podaljševalne tuljave. Na 40m ima antena dolžino polnih L/2 in bi morala biti dovolj široka tudi za pokrivanje 300kHz, če je le 40m trap poglašen blizu sredine obsega in če sklepam po analogiji, da sem s svojo trap anteno na 10m pokril celoten obseg pri SWR ne slabšem od 1:2 (brez tunerja).

LP, Sandi S56AL