damjanherner napisal/-a:Tudi skripta je skropucalo v njej so besede, ki v slovenščini ne obstajajo.
Je neka zmešnjava besed slovenščine, poslovenjene srbščine in poslovenjene angleščine, nametano skupaj iz žnj skript. Ko bereš se prav vidi iz katerega jezika je vzeto.
Zdaj se bo gotovo, kdo vtaknil v to, da določene slovenske besede ne obstajajo, o ja 99% obstaja, tisto kar ni pa se vzame iz enega jezika in ne iz treh. In določene besede v skripti ali vprašanjih v slovenščini pomenijo čisto nekaj drugega.
Damjan, predvidevam, da govoriš o Priročniku za radioamaterje. Le ta je namreč edina referenca za učenje. Sam nisem dovolj pogumen, da bi Priročnik imenoval skropucalo. Si lahko bolj konkreten? Kaj točno te je tako razburilo, da si ga tako imenoval?
Zbirka izpitnih vprašanj pa je točno to; zbirka izpitnih vprašanj in na izpitni poli so le vprašanja iz te zbirke.
damjanherner napisal/-a:JA vprašanja na izpitu so iz teh pol, ampak ne vsa, tista ta neumna ponavadi vržejo ven.
Kar je v bistvu slabše za kandidata, kajne? Z "neumnimi" vprašanji bi namreč dobil možnost na več vprašanj odgovoriti pravilno.
damjanherner napisal/-a:Vem pa, da če bi tole malo "posodobili" in se zgledovali po drugih državah, kako imajo narejeno, bi marsikdo več šel delat ta izpit.
Priročnik za radioamaterje je bil napisan leta 1995 (joj, ja, že 26 let nazaj) kot direkten odgovor na uvajanje CEPT priporočila T/R 61-02, pa tudi zato, ker že od leta 1949 ni bilo primerne literature za radioamaterje (no, nekateri bodo sicer rekli, da je Metzgerjev priročnik največja referenca, a govorim o priročnikih ZRS). Pisan je skladno z zahtevami HARECa, zato tudi struktura priročnika in zaporedje poglavij natančno sledila zaporedju zahtevanih tem. Ob tem so nam ponudili pomoč v Radiamaterski zvezi Kanade (RAC), ki so dali na voljo svoj priročnik in dovolili tudi prevod in izdajo (kar potem sicer ni bilo storjeno, ampak je bil priročnik spisan od začetka samostojno).
Leta 2004 je bila izdana druga, dopolnjena izdaja, ki je bila na nek način posledica sprejema nove zakonodaje. Seveda je bila dopolnjena tudi z novostmi, predvsem na tistih delih, ki so se v tem času (devet let) močno spremenili (recimo digitalne komunikacije).
Leta 2019 je bila izdana tretja dopolnjena izdaja, ki pa žal ni sledila obliki in vsebinski zahtevnosti prejšnjih dveh izdaj, vseeno je prinesla pomembne dopolnitve, skladne z zadnjo veljavno zakonodajo.
Pod črto; učenje za izpit samo iz izpitnih vprašanj zna biti naporno in zgrešeno, saj je vendar cilj bodočega radioamaterja, da razume svoj hobi. Če se le da, je zanesljivo najboljša pot obiskovanje tečaja, opravljanje izpita in (vsaj na začetku) delo na radijski postaji ob sodelovanju (pomoči?) bolj izkušenih radioaterjev. Oziroma aktivnost na katerem koli drugem področju našega hobija.
LPB.