Zveze preko satelitov

[VojkoT.]

V temi Sateliti so nekateri prispevki precej zastareli, nekaj spletnih povezav ni več aktivnih in samih začetnih korakov o radijskih zvezah preko satelitov je zelo malo. Zategadelj sem pripravil nekaj poglavij, ki opisujejo moje začetke, ugotovitve in videnja, ter seveda izkušnje, s tega radioamaterskega področja. Vaša izkušnja bo lahko povsem drugačna, načeloma pa so osnove enake. Mogoče bo komu v pomoč, ali pa za dobro razpravo o omenjeni temi, na tem forumu. Opisana bo oprema za portable delo.

Kako začeti? Dobro vprašanje začetnika, z nešteto bolj ali manj zapletenimi odgovori, ki jih danes ponuja splet. Skratka poplava informacij in nekatere se med sabo ne ujemajo oz. so precej pomanjkljivo ali celo površno opisane. In po neskončnem spletnem iskanju, ki je trajalo nekaj tednov, ter najdenih odgovorov »kar tako«, sem po vztrajnem brskanju, izluščenju in nekaj opravljenih satelitskih zvezah, oblikoval svoje enostavne in predvsem zanesljive ugotovitve:

1. Katera radijska postaja je primerna za satelitske zveze?
Odvisno, v kašnem načinu bomo delali zveze preko satelitov. Jaz sem se odločil za FM modulacijo. Torej potrebujem duplex dvoband radijsko postajo, da bom lahko hkrati sprejemal in oddajal svoj signal. Zelo pomembno je namreč, da svoj signal preko satelita tudi slišimo! Le na ta način bomo zagotovo vedeli, da smo na satelitu tudi zares prisotni. Izbral sem postajo Icom IC-2730E, ki je operativna na 2m in 70cm bandu, kanalski raster lahko poljubno določam 2.5 kHz (Narrow FM band), oz. 5.0 kHz (FM). To popolnoma ustreza, kajti doplerjev efekt je pri spremembi položaja satelita še kako prisoten in moramo frekvenco spreminjati z 5.0 kHz korakom (o tem pozneje). Postaja ima tudi velik prikazovalnik, kar je seveda odlično!
Veliko radioamaterjev pa za FM satelitske zveze uporablja ročne radijske postaje (imenovane tudi HT), ki so občutno manjše in lažje, ne nudijo pa takšnega razpona moči, kot mobilne ali portable postaje. Načeloma za vzpostavitev satelitske zveze zadostuje že 5 W, kadar so pogoji brezhibni seveda in kadar ni pretiranega radijskega prometa na satelitih. Slika UKV postaje, ki jo uporabljam izključno za satelitske radijske zveze - tako je tudi programirana:


2. Napajanje postaje
Izhodna oddajna moč postaje naj bo vsaj 5 W. Moja postaja IC-2730 ima izbiro med 5 W ,15 W in 45 / 42 W.
Pomemben podatek je tudi tokovna poraba, predvsem, kadar bomo v portable poziciji (kot npr. jaz). To pomeni, da bo napajanje povsem avtohtono, oz. z ustreznim akumulatorjem. Izbral sem modelarski akumulatorski paket, kajti ti so pripravljeni tudi na nenadne tokovne skoke, ali preobremenitve, pa kljub temu še vztrajajo s svojo kapaciteto. Torej moje portable napajanje: LiPo (litijev-polimerski)14.8 V 3.800 mAh 20C, Conrad energy Stick XT60 (zadnja oznaka pomeni vrsto priključka do porabnika), torej potrebujemo še ustrezen moški del priključka, ki ga spojim na napajalni kabel postaje. To je potrebno posebej nabavit! Akumulator vsebuje štiri celice, teža znaša 415 gramov in mere so: 143 x 44 x 35 mm.


K akumulatorju spada seveda ustrezen polnilec. Izbral sem takega, ki ima enak priključek za spoj z aku baterijo, kot je na bateriji sami. Polnilec: Voltcraft V-Charge Eco LiPo 3000. Polnilni tok je največ 3 A, pri napetosti 3.7 V , torej normalno polnjenje, kar bo zagotovilo dolgo življensko dobo napajalnega akumulatorja.


3. Kako in kam namestiti portable postajo?
V mojem primeru, ko uporabljam mobilno postajo, torej večjih dimenzij in z večjo lastno težo, sem moral poiskati najustreznejšo možnost. Razmišljal sem o izdelavi lesenega pulat, ki bi služil, kot nosilec postaje in akumulatorja in hkrati kot pult za pisanje in odlaganje mikrofona (mogoče kdaj kasneje nabavim slušalke z mikrofonom, kar bi stvar zelo poenostavilo). Zadeva je precej zapletena; v portable delu imamo: radijsko postajo, mikrofon, anteno, kompas, papir in pisalo – in le dve roki!? In zaključek:
- Postaja bo z akumulatorjem vred visela okrog mojega vratu
- Mikrofon bo v mojem hlačnem žepu ali žepu vetrovke
- Mapa s trdimi platnicami za vpetje listov in keplerjevih elementov satelita (na tla, klop, ograjo,....)
- Kompas bo na mapi
- Antena je v levi roki (ali pa desni, če ste levičar)
Torej bo postaja z baterijo vred obešena okrog mojega vratu..... To pomeni, da potrebujem nosilec za postajo, kakršni so za montažo v avtomobil. Tudi to je potrebno posebej kupiti. In ideja: na ta nosilec lahko pritrdim akumulator. In tudi duplexer, ki ga uporabljam za anteno (o tem kasneje). V odprtine za pritrditev sem vstavil kovinske obroče in na njih močan pas z možnostjo nastavitve dolžine. Pas naj bo čim širši, da nas preveč ne ovira okrog vratu, kajti teža je precejšnja: postaj, kovinski nosilec, akumulator, duplexer, koaxialni kabli, napajalni kabli, mikrofon.
Akumulator, kot tudi antenski duplexer sem pritrdil na nosilec s plastičnimi, malce širšimi vezicami – odlična rešitev, spodnja slika:


nadaljujem.....

[S56BL]

Odlično, se veselim nadalnjih poročil.

Da napišem moje izkušnje, da ne labam v prazno.

Kenwood TH-D72 ročna postaja vmesnik za slušalke sem si naredil, sicer sem v domačem QTH na sredini hriba. Na strehi doma narejena Arrow antena, cross yagi za 2m/70cm ter na rotatorju kateri ima azimuth in elevacijo ampak ročno vodeno.

SO-50 3x slišan, enkrat sem se javil bil slišan ampak zveze nisem zaključil...

Sem imel te tedne drugo delo in nisem spremljal preletov, prej sem kdaj sprejemal ISS SSTV ter vremenske satelite in so preleti mnogo bolj pogosti kot pri tem satelitu, ko lahko en teden ni prave bližine oz je za hribom.

Vsekakor spremljam, 73 Blaž

[VojkoT.]

Hi Blaž,
tudi sam sem iskal TH-D72, pa ni več na voljo. Bil bi bolj praktičen in prostorsko nezahteven. Poskusil sem s kombinacijo dveh HT, pa je zadeva malce komplicirana in nepraktična. Zato sem se odločil za Icom moblino postajo! Deluje kot je treba, ja pa precej dela z nastavitvami. Kar se tiče voznega reda - preleta FM satelitov, jih je vsak dan kar nekaj. In preko vsakega satelita z lahkoto in brez hitenja opraviš vsaj dve zvezi - saj veš da je to odvisno od dolžine preleta.... Bom v drugem delu tega sestavka omenil tudi nekaj podatkov in tabel, kakor si jih pač jaz uredim in spišem za en teden v naprej.
Jaz nimam možnosti montaže anten in rotacijskega sistema na streho (večstanovanjski blok), zato sem operativen izključno portable. Kar pa nitit ni slabo- pretegnem noge, roke in na zraku sem

In da se čiprej slišimo preko satellita, lp.

[VojkoT.]

4. Antena
Primerna je katerakoli dvoband antena, če bomo operativni na terenu / portable. Lahko pa sta anteni ločeni in precej večji, kadar bomo operativni od doma. V tem primeru naj bo antenski sistem na prirejenem rotatorju (azimut - smer/ elevacija – višina) , seveda z ustreznim krmilnim računalniškim programom. Koga veseli, naj poskusi.
Izbral sem kompaktno anteno, ki je prav zaradi svoje zgradbe malce težja, vendar ni občutljiva na udarce, padce in podobno, kar se včasih zgodi v naravi. Meni odlično služi Duosat antena 3+5 EL LFA, španskega izdelovalca EAntenna, s spodaj omenjenimi karakteristikami:
- 2 m band: trije elementi, ojačanje max. 8.8 dBi, odnos naprej / nazaj 12.6 dB, SWR max 1.2:1
- 70 cm band: pet elementov, ojačanje max. 11.3 dBi, odnos naprej / nazaj 13.5 dB, SWR max 1.2:1
- dolžina antene znaša 89 cm in teža 800 g
- material je aluminij in nerjaveče jeklo


Ročaj antene ki je penast in se pri raztegovanju rad trga, sem zamenjal s kolesarsko ročico iz trde gume.
Omenjena antena ima ločeno napajanje za 2m in 70 cm. In na postaji je samo en antenski vhod (PL). Zato uporabljam duplexer, ki je prtrjen na spodnjo stran nosilca postaje in je s postajo povezan z zelo kratkim kosom 50 Ω koaxa. Do duplexerja pa sem speljal z vsake antene svoj kabl dolžine 145 cm. S tem je omogočeno poljubno manevriranje antene v vse smeri in dovolj daleč od postaje, kolikor pač lahko iztegnem roko. Lahko pa nosilec antene namestim tudi na tripod (to je v delu, kajti za lažje vrtenje antene, bo potrebna protiutež).

5. Pribor
V pribor, ki ga nujno potrebujemo spadajo: kompas, točna ura, papir in pisalo oz. mini snemalnik zvoka.
- Kompas, ki naj bo čim lažji in predvsem dobro vidna naj bo magnetna igla, da določimo smer prihajajočega satelita nad obzorjem, njegovo sledenj in zahajanje satelita. Ali pa smer določite s pomočjo novodobnih telefonov, ki pa seveda potrebujejo napajanje za delovanje, kompas pač ne! Če niste vešči uporabe kompasa, bom prikazal osnovno orientiranje in branje kompasa oz. azimuta.
Spodaj levo na sliki, je osnovna nastavitev kompasa: magnetno iglo, vrtljiv obroč z oznako N (North = sever) pokrijemo s široko rdečo puščico na plošči kompasa. Ko sedaj vse te tri gabarite izenačimo, dvignemo glavo in naš pogled je usmerjen proti severu. Če se malce obrnemo v eno ali drugo stran, bo magnetna igla samodejno piskala magnetni sever, puščica pa bo kazala v smer, kamor smo trenutno obrnjeni. To pomeni, da lahko sedaj odčitamo naš azimut. Kako? Vrtljiv obroč kompasa vrtimo, dokler se oznaka N ne pokrije s puščico na plošči kompasa. Odčitamo številke in to je vrednost azimuta v stopinjah.


Ko želimo usmeriti kompas v določeno smer, v tem primeru prihod satelita izza obzorja, je postopek malenkost drugačen. Najbolje, da sledimo zaporedju številk s spremnim besedilom, kot so na sliki. Seveda potrebujemo tabelo preletov določenega satelita, kje so vsi potrebni podatki o njegovi tirnici (spletno povezavo za tako tabelo najdemo v naslednjem poglavju, 6. Tirnica satelita).
- Točna ura je izredno pomembna pri naših satelitskih zvezah, kajti čas preleta satelita je zelo kratek. Vsaka zamujena minuta, pa lahko pomeni nepopolno zvezo. To se mi je že zgodilo. Za portable delo uporabljam štoperico, ki jo kontroliram vsak drugi ali tretji dan. Za točno sinhronizacijo časa uporabljam naslednjo spletno stran: https://time.is/
- Papir in pisalo je osnova radioamaterskega zapisa sprejetih in oddanih podatkov. Še vedno najzaneslivejša izbira. Težava je v vetru, ki nam obrača liste, ali pa v temi, ko ne vidimo oz. slabo vidimo. Zato se poslužujem še naslednjega pripomočka:
- Snemalnik zvoka Olympus. Velja seveda katerikoli, le da je majhnih dimenzij in lahek. Nekateri mu pravijo tudi diktafon in vanj lahko posnamem do tri in pol ure pogovorov. Je pa tako, da je posnetke zveze potrebno poslušati večkrat zaporedoma. Včasih so moteči dejavniki precej prisotni: glasni motorji ali stroji v bližini, otroci na igrišču, zelo močan veter, ki preglasijo govor in podobno. Sicer pa zelo uporabna zadeva.

nadaljujem .....

[VojkoT.]

6. Tirnica satelita
Kako vedeti kje in kdaj satelit prileti v naše slišno območje? Za vsak satelit posebej so pripravljene tabele, s pomočjo keplerjevih elementov, ki nam bodo omogočili sledenje satelita. Odločili smo se za uporabo FM satelitov. Trenutno operativnost izbranih satelitov poiščemo na spletni strani: https://sat.fg8oj.com/
Pomen stolpičev od leve proti desni, na zgoraj omenjeni strani: prav oznaka pomeni status satelita, kadar je krožec zelen, je satelit aktiven, Satellite ( ime, oz. oznaka satelita), Mode (vrsta modulacije), Band, Uplink (vhodna frekvenca na satelit, za nas oddajna – TX), Downlink (izhodna frekvenca satelita, za nas sprejemna – RX).
Za primer bom opisal satelit AO-91. Na strani kliknemo oznako satelita AO-91: odpre se nam podatkovna stran in manjši zemljevid s trenutnim položajem satelita. Povsem zgoraj, pod oznako AO-91, so za nas pomembni podatki:
- FM
- Uplink 435,250 FM (MHz)
- Downlink 145,960 FM (MHz)
- Tone 67 Hz
- Status Active
Vendar pozor! Satelit AO-91 je aktiven samo v osončenem delu, drugače povedano le podnevi. Varčujejo z baterijami , lansiran je bil namreč že leta 2017 (podatki za oktober 2021).
Na manjšem zemljevidu na sredini, lahko spremljamo tirnico satelita, oz. njegovo gibanje. Pod zemljevidom je še nekaj podatkov in za nas zanimiva je velikost projekcije satelitskega signala na zemljino površino (Actual Surface Range) in slišnost v minutah (Maximum Visibility Time).
Še niže proti dnu tabele, pa lahko vpišemo naše podatke in bodo vrednosti prilagojene našim koordinatam in našemu času. Zelo uporabno in zame najpomembnejši del te strani je v okencu LOAD PREDICTIONS, ki nam bo pokazal prelet izbranega satelita za naslednjih sedem dni z vsemi potrebnimi podatki:
- AOS Time: čas prileta izza obzorja / hotizonta (~ vzhajanje)
- Duration: čas preleta od obzorja do obzorja
- AOS Az: kompasna smer (azimut), kjer lahko pričakujemo prilet satelita na obzorju
- Max El: največji kot nad nami
- LOS Time: čas preleta za obzorjem / horizontom (~ zahajanje)
- LOS Az: kompasna smer (azimut), kjer bo satelit zašel za obzorje

Da osvežimo pojem AOS, ki je za vsakega operaterju drugačen, kajti vsak radioamater ima svojo lokacijo. Tu je govora o odpretem delu neba, ki je v našem obsegu, glede na naš trenutni položaj. Naslednja slika bo v pomoč, da si laže predstavljamo kako se AOS spreminja - pri vsakem preletu satelita je drugačen, kot tudi pri vsakem radioamaterju. Zgornji del slike pokaže situacijo na terenu, torej ko smo na stojuišču, od koder bomo vzpostavili zvezo s satelitom. Imenujmo to ravnina stojišča. Okrog nas so hribi ali zgradbe, druge konstrukcije ali pa je v neposredni bližini drevje. vse to vpliva na višino horizonta, ki je vedno najvišja točka od naše ravnine stojišča. Višina trenutnega horizonta nad stojiščem, je določena v kotnih stopinjah. Manjša je večje imamo prosto obzorje! To nazorno prikaža spodnji del slike, ko sta v primerjavi dve stojišči "A" in "B". "A" je bolj oddaljen od hribovja - horizonta in "B" je bližje hribovju. Razlik med višino horizonta A in B je očitna. Točka horizonta pa ostaja ista in to je naš AOS, kjer se bo pokazal satelit (razlika v kotih je povečana v detajlu). Enako je s pojmom LOS, le da tokrat to pomeni višino horizonta na nasprotni strani. torej tam, kjer bo satelit izginil za obzorjem.


Višino obzorja / horizonta lahko določimo "na oko", če smo tega vešči, sicer pa s kotomerom. Jaz ga določam "na oko" ali pa si pomagam z roko:


Zakaj je ta kot (višina horizonta) tako pomemben? Vrednost kota vnesemo v zahtevano okence Min Satellite Elevation na spletni strani https://sat.fg8oj.com/ao-91
Od tega bo odvisna točnost "vzahjanja" satelitov z naše lokacije. Prav zato sem zase točno določil le eno portable lokacijo, od koder vzpostavljam zveze. Na ta način je višina horizonta načeloma vedno enaka. Zakaj nalčeloma? Zato ker konfiguracija terena okrog nas ni enaka, se spreminja višina hribovja, zgradb in ostalega (če se obračamo okrog svoje navpičen osi, bomo hitro ugotovili razgibanost terena). Torej sem določil srednjo višino elevacije na jugu in srednjo višino elevacije na severu neba. Največ satelitov ima tirnico v omenjenih smere: od juga na sever ali obratno z nekaj stopinj odstopanja. To bomo našli v tabelah oz. keplerjevih elementih posameznega satelita. Najbolj "sploščeno" tirnico pa ima satelit SO-50. Pri tem bo treba višino horizont posebej določiti.

Pri grafičnem pregledu tirnice satelita in njegovi signalni pokritosti si pomagam s spletno stranjo: https://www.n2yo.com/?s=27607|43017
Na tej strani lahko sledimo trenutnemu stanju keplerjevih elementov, opazujemo izrisano tirnico in še marsikaj. Zelo uporabna stran, ki je podobna prejšnji, le grafika je podrobnejša, kar je zelo dobrodošlo, kadar želimo večjo povečavo in s tem bolj podrobno spremljati prehod satelitov. Pred uporabo tudi tukaj določimo - vpišemo parametre, ki so pomembni za točnost prikaza glede na naše koordinate in časovni pas, v katerem smo. Za lažjo predstavo opisanega, še izsek slike z omenjene spletne strani:


nadaljujem .....

[VojkoT.]

Za lažje razumevanje še hitra razlaga kratic in terminov, ki jih bomo zasledili v večini tabel:


Za samo zvezo s satelitom je najlaže, kadar njegova tirnica prečka naše stojišče (QTH rdeča pika na naslednji sliki), torej nad glavami, takrat je njegova max. elevacija približno 90° (na sliki položaj satelita p1, oz. elevacija 1). To pomeni, da bo precej časa v našem dosegu. Ne bo niti pretiranih težav z obračanjem antene. Vendar je v tem primeru istočasno tudi domet manjši (QRB 1), kot takrat kadar je elevacija satelita manjša. Pri nižji max. elevaciji (na sliki položaj satelita p2 oz. elevacija 2) je satelit bliže obzorju in je s tem naš domet zelo povečan (QRB 2), kajti mi smo ob robu satelitskega pokritja s signalom. Hkrati pa je čas preleta občutno krajši, kadar je satelit nizko nad obzorjem. V vsakem primeru obseg pokritja signala s satelita (ASR), ostaja enak (rdeč oval in zelen oval na zemeljski površini na sliki).


Tabele, ki jih uporabljam za »vozni red« satelitov si pripravim na način, kot je prikazan na spodnji sliki, ki prikazuje prelet satelita prav nad našimi glavami (položaj satelita p1 na zgornji sliki).


Na levi je najprej datum in ura prihoda satelita, nato trajanje preleta, smer prihoda na obzorje (160 SSE pomeni 160° jugo-jugo-vzhodno), sledi največji kot nad stojiščem v stopinjah (76°), datum in čas odhoda satelita, azimut – smer odhoda za obzorje (LOS Az).
Na desni pa je manjša skica zemeljske oble z rdečo navidezno tirnico satelita in vmesnimi časi, da lažje nastavljamo frekvenco (dopplerjev efekt). Tik pred skico je še odebeljena oznaka aktualnega satelita. Kajti vozni red sem sestavil po dnevih in vrstnem redu prihoda satelitov na obzorje in ne za vsak satelit posebej. Tako mi ura pokaže, kateri satelit bo naslednji na obzorju – enostavno in pregledno.

nadaljujem .....

[VojkoT.]

Pripravil sem še posodobljena tabela, oz. bolj pregledna: vse podatke sem kopiral s strani:
https://www.n2yo.com/?s=27607
Zame enostavnejša od prejšnje, kajti vse kar moram vedeti je sedaj v eni vrsti (naslednja slika). Seveda, kot vedno, je tabela prilagojena moji lokaciji, z manjšim popravkom: minimalno elevacijo satelita v njegovi najvišji legi, sem dvignil na 20° ! Teoretično ostane še 140 prostih kotnih stopinj za spremljanje satelitov. S tem se skrajša tudi uporabni čas, ki je na voljo za QSO. Je pa ta shema bolj zanesljiva od prejšnje, ko je bil minimalni kot 15°, kajti hribovje okrog šaleške doline je res razgibano in sorazmerno visoko. Torej so v tabeli vsi sateliti z MID elevacijo 20° ali več (glej rdeč oval na sliki). Vrstni red satelitov v tabeli je spisan po uri, ko se pojavi na mojem obzorju (glej modre številke na levi). In ura za mojo satelitsko aktivnost je med 10:00 in 19:00 po lokalnem času. Poleti je bil čas raztegnjen med 09:00 in 21:00 uro. Jutranji kafetarski ritual zahteva svoj čas in temu sem prilagodil tudi SAT aktivnosti.


V vsakem primeru priprava tabele zahteva kar nekaj dela in s tako pripravljeno, mi ni treba na spletu spremljati in iskati, kateri satelit je »na vrsti«. Niti nimam časa za tako početje, kajti portable operativnost je precej bolj živahna, kot sedenje doma in vrtenje antene z mehanizmom, ter spremljanje tirnice na monitorju. Pač stvar izbire …...

7. Nastavitev radijske postaje za delo preko satelitov
Delo na terenu, točneje zunaj, z radijsko postajo, je svojevrsten izziv: vse kar potrebujemo nam mora biti pri roki, prelet satelita je sorazmerno kratek in seveda takrat ne ostane nič časa za brskanje po spletu, če je seveda sploh dosegljiv. Torej sem si pripravil potrebne razpredelnice v zanesljivi papirni izvedbi, ki nikoli ne razočara!
Sateliti delujejo v različnih kombinacijah sprejemne in oddajne frekvence, to imenujemo tudi Operating Mode. Spodaj desno na sliki je tudi omenjena tabela:


Za vsak satelit posebej, ki deluje v U / V ali V / U modu, moramo nastaviti in shraniti naslednje podatke:
- Sprejemna frekvenca (MHz)
- Oddajna frekvenca (MHz)
- Nosilni ton (Hz)
- Ton za odpiranje satelita (če je potreben, Hz)
- Zamik frekvence v območju 70cm (korak naj bo 5 kHz)

Pomembno!
Kadar je naša frekvenca na 70 cm bandu SPREJEMNA, frekvenca ob preletu satelita pada. Kadar pa je naša frekvenca na 70 cm bandu ODDAJNA, frekvenca ob preletu satelita narašča (doppler efekt).

Primer za satelit AO-91, kjer je sprejemna frekvenca na 2 m bandu, točneje 145.960 MHz in oddajna frekvenca na 70 cm bandu, točneje 435.250 MHz (po navadi je v podatkih satelita omenjena srednja frekvenca!). Torej 70 cm frekvenca narašča, kot smo že prej omenili zaradi doplerjevega efekta, s korakom 5 kHz. Ta efekt ni toliko kritičen na 2 m bandu, če pa bodo težave, pa se lahko tudi tam poigramo z manjšim zamikom. Na naslednji sliki je primer tabele, kot sem jo pripravil za satelit AO-91 in radijsko postajo IC-2730. Tabela je velikosti A5, stiskana in palstificirana in jo lahko brez skrbi prenašam sem ter tja po terenu.


Za vsak satelit sem na enak način pripravil ustrezno tabelo. V poljih, obarvanih z rumeno, so podatki satelita, ki sem jih vnesel v radijsko postajo. Določil sem, da bo levi del prikazovalnika namenjen sprejemanju satelita in desni oddajanju mojega signala k satelitu.
- Prvi stolpič (CH): shranjen kanal z zaporedno številko. Začel sem s številko 02, kjer je shranjena sprejemna frekvenca 145.960 MHz.
- Drugi stolpič: vsi oddajni kanali / frekvence, imajo shranjen še ton 67.0 Hz (Tone: 67.0 Hz). Brez tega prehod preko satelita ni mogoč.
- Tretji stolpič prikazuje sprejemno frekvenco (RX frq)
- Četrti stolpič: shranjen kanal 03 pa vsebuje prvo oddajno frekvenco (TX frq), ki znaša 435.240 MHz. Samo zaradi pregleda je pripisana tudi sprejemna frekvenca, ki pa je shranjena v kanalu 02! Kanal 04 vsebuje drugo oddajno frekvenco 435.245 MHz, kanal 05 je s frekvenco 435.250 MHz, kanal 06 je s frekvenco 435.255 MHz in kanal 07 vsebuje frekvenco 435.260 MHz.

Praksa je pokazala, da je zamik frekvence na 70 cm bandu 5 kHz povsem zadovoljiv, le upoštevati ga moramo, sicer bomo izgubili stik s satelitom, omogočen bo le še sprejem. In to zanesljivo vemo, ko v odboju s satelita, slišimo svoj govor.
Uporabljam izhodno moč 5 ali največ 15 W, kar je odvisno tudi od vremenskih pogojev in gostote radijskega prometa.
Še povezava do spletne strani, kjer lahko spremljamo oz. sami dodajamo status satelita. Ažurna stran, kjer bomo našli status za teden dni, dopolnjuje se dnevno: https://www.amsat.org/status/index.php

Nadaljujem .....

[VojkoT.]

Za zaključek mojih satelitskih začetkov v tej temi, bom opisal enega od smešnih utrinkov pri sledenju satelita:

Tako na hitro se odločim, kajti čez dobrih 10 minut, začne satelit AO-91 svoj prelet na južnem obzorju. Sobota, 30. oktober 2021, ura je 11:04 po lokalnem času, na lokaciji spodaj desno (glej sliko), ki je le dobri dve minuti pešačenja od mojega doma.


Super vremenski pogoji, sicer malce hladno in na travniku ob igrišču ni nikogar, ki bi me motil. Spojim vse kable z radijsko postajo, postajo vklopim, preverim na kateri satelit so nastavljeni TX programirani kanali, preverim uro in nastavim kompas, ter dvignem anteno v smer, od koder bo satelit prispel izza obzorja. Poslušam, poslušam, nič. Preverim tabelo in uro, ter azimut – vse je, kot mora bit. Spet poslušam, poslušam, nič, Minilo je že 4 minute od »vzhajanja« satelita pa nič. Pomislim, da so izklopili radioamaterski del, saj šparajo baterije. Nakar le ugledam, da je sprejemna frekvenca 145.000 MHz? Ja seveda: nisem nastavil
sprejemnika na programsko delo, ampak le oddajnik! Ko preklapljam med enim in drugim bandom, je le tisti operativni, kateri nosi oznako na displeju MAIN – in tega moram nastaviti na programiran kanal 02 (RX 145.960 MHz). Sedaj jasno in glasno slišim več postaj preko satelita in oddam svoj znak. Ko je prosto, ponovim to nekajkrat, ostali pa med tem vzpostavljajo zveze. Ne slišim svojega odboja in preverim moč, ta je nastavljena na 15W, antena je usmerjena prav. Nekaj pa ne štima? Preverim še napetost akumulatorja: 13.5 V, več kot dovolj. Satelit se bliža svojemu nasprotnemu obzorju, torej bo kmalu izginil iz mojega dosega. Postaje odlično slišim, moj signal pa ne gre preko satelita … In končno ugotovim, da je operativni del postaje (MAIN) v sprejemnem delu in ne v oddajnem 435.250 MHz!

Nauk: premalo zbranosti in prevelika želja po QSO-ju, ob tolikšnem radijskem prometu preko AO-91. Jutri bo bolje in važno je, da je tudi zabavno - hi!
To je nekaj mojih ugotovitev, načinov dela in izkušenj s satelitskimi zvezami. Mogoče še nekaj dejstev, ki vsekakor niso zanemarljiva: predvsem potrpežljivost in vztrajnost, bosta poplačani presenetljivimi radioamaterskimi zvezami in celo v QRP načinu! Ne potrebujem »kurjave« (beri linerni ojačevalnik), ne potrebujem velikega včasih tudi vetrolomnega antenska sistema, napajanje z ustrezno baterijo zadostuje za precej časa, niti ne potrebujem avteka, ko se grem portable delo – peš ali pa s kolesom, je mogoče vso kramo prepeljati na izbrano lokacijo, če le ta ni predaleč.
Sevead pričakujem / pričakujemo še kakšno vašo idejo, ugotovitev, izkušnjo in dogodivščino iz prve roke. In se imejmo satelitsko!

[S57NML]

Za portable pride včasih tudi prav aplikacija:
https://play.google.com/store/apps/deta ... l=sl&gl=US