Kako dalje z razvojem SW v S5 PR omrezju?

[s52d]

Skusal sem se malo spomniti, kaj vse nas je motilo
zadnja leta. bla-bla ni dokoncan, bom enkrat ...

pdf file bi se dalo najti tu:

http://lea.hamradio.si/~s52d/dalje1.pdf

73

Iztok

[s51fu]

Skusal sem se malo spomniti, kaj vse nas je motilo
zadnja leta. bla-bla ni dokoncan, bom enkrat ...
73
Iztok

Bolje pozno, kot nikoli ...
Kapo dol pred tistimi, ki so razumeli VSE, kar je Iztok napisal ...
Pri fiziki so nas ucili, da dve telesi ne moreta biti istocasno na istem mestu.
Tako tudi dve postaji na isti frekvenci ne moreta (uspesno) oddajati istocasno.
-----------------------------------------------------------------------
Problem sploh ni nov. Pojavil se je ze pred vec kot 50 leti,
pa ceprav se je takrat za profesionalne radijske komunikacije
uporabljala samo rocna telegrafija (dobri stari CW ...).
Namesto, da bi se n. pr. ladje po celem svetu klicale po dolgem in pocez,
je bilo potrebno vzpostaviti nekaksen (uspesen) red.

Uveden je bil tkzv. QRY sistem dela.
Princip je pravzaprav sila enostaven.

Postaje se delijo na upravne in uporabniske.
Uporabniske postaje se med seboj ne slisijo.
Velika vecina prometa poteka na relaciji upravna-uporabniska ter obratno,
medtem ko je promet uporabniska-uporabniska prakticno zanemarljiv.

Uporabniska postaja se mora najprej prijaviti upravni postaji, ki ji dodeli vrstni red (QRY).
Ko je narejena "vrstna lista", upravna postaja po vrsti klice uporabniske postaje
ter z njimi izmenja promet.
Ostale uporabniske postaje medtem seveda cakajo, da pridejo na vrsto.
Ko je opravljen ves promet iz tekoce "vrstne liste", upravna postaja
enostavno napravi novo "vrstno listo" ter se celoten postopek ponovi.

Angleska upravna postaja GKA je sla se korak naprej.
Zaradi velikega prometa je uporabila vec operaterjev,
ki so delali istocasno (eden za drugim) z istim oddajnikom,
imeli pa so vsak svoj sprejemnik.

To je sicer zelo dvignilo produktivnost upravne postaje,
zahtevalo pa je enormno koncentracijo uporabniskega operaterja,
ker "vrstne liste" ni bilo vec, posamezni deli prometa so se nanasali
na posamezne uporabniske postaje, kakor so pac operaterji GKA
prisli do tasterja; pozivni znaki pa se po prvi vzpostavitvi zveze
sploh niso uporabljali vec ...
-----------------------------------------------------------------------------------
Vprasanje: ali je kaj podobnega ze implementirano v packet protokolih?
ce je, sem se pac zastonj mucil s tem pisanjem,
naj mi grehi bodo odpusceni ...
gl, DD+

[S51MO]

Na hitro sem prebral Iztokov spis. Ni mi cisto jasno v osmi tocki (predlogi) kako naj bi implementirali nov S5.AX protokol. Kot razumem, naj bi v paket dodali zadnji dve cifri od osebnega IP-ja? Ali pravilno razmisljam? Iztok prosim malo bolje objasni, pomagalo pa bi tudi kaksna skica S5.AX paketa.
Glede routerjev za IP stevilke pa so dve glavni poti. Ena je, da poti shranjuje supervozelj (in potem uporabnik samo vprasa supervozelj kako priti do dolocenega IP-ja), druga varuianta pa bi bila, da obstajajo posebni racunalniki (v dolini), ki bi se obnasali kot radioamaterski DNS-ji. Tja noter bi supervozelji vpisovali poti, prav tako pa bi uporabniki tja sprasevali za poti. Ta druga varianta se mi zdi malo boljsa glede vzdrzevanja ter pisanja softverja, saj bi na supervozlju zelo enostavno postimali softver, vso ostalo navlako ter ne vem koliko IP-jev in CALL --signov in poti pa bi prevzel radioamaterski DNS.

Vesel sem, da se debata razvija...

73

[s52d]

Hoj!

Andrew Tanenbaum je izdal 4 izdajo svoje knjige.
Zelo popravljena in osvezena. Obvezno ctivo za vsakega, ki zeli
za silo razumeti danasje telekomunikacije.
Ker je radio spet "in", je kar dosti o radijskih sistemih.

kliknite naslovnico na:

http://www.prenhall.com/tanenbaum

73 Iztok

[s52d]

Nobene tezave ni, ce dve postaji hkrati oddajata na isti frekvenci.
Samo RX ju mora lociti, pa je.

O tem, kdaj na oddajo, razpravljamo ze tisocletja.

Na primer: kdaj naj avto zapelje v krizisce?

imas krozna krizisca (token ring),
desno pravilo (CSMA/CA),
semaforje (DAMA)
vsak kar zapelje, in upa, da se ne bo zaletel (ALOHA)

Kot vsak dan vidimo na cesti, zgodba ni enostavna.
Se prepogosto prode do trkov...
Potem imas pa error correction (klepar), forward error correction
(v krizisce zapeljes s tankom, pa naj se zalitejo, ce se upajo),
vcasih pa prepustimo popravljanje visjim nivojem (totalka,
kupis nov avto).

73

Iztok

[s56a]

PR Man je pozabil na najbolj enostaven način popravljanja napak - ponavljanje. Na vozniški izpit greš večkrat...

LP MMIl S56A

[balo]

zbrisano