SWL – sprejemni radioamaterji
V vsej moji radioamaterski karieri je bilo napisano zelo malo ali nič o zelo zanimivi dejavnosti s katero se ukvarja veliko ljudi po celem svetu. Te dejavnosti ne najdemo v Uradnem listu RS v delu, ki se nanaša na radioamatersko službo, niti je ne najdemo v radioamaterskem priročniku, ki ga je izdala ZRS. Dejavnost o kateri govorim je zaradi tega po krivici odrinjena na rob in se zaradi nepoznavanja z njo ukvarja veliko manj slovenskih radioamaterjev, kot pa bi se sicer. Govorim seveda o sprejemnih radioamaterjih, to je tistih, ki s svojimi sprejemniki spremljajo dogajanje na radio frekvenčnih območjih, o tem vodijo dnevnik, pošiljajo potrdila postajam, ki so jih uspešno sprejeli in kasneje od njih dobijo potrditev sprejema – QSL kartico. Namenoma govorim o sprejemanju signalov na celotnem radio frekvenčnem spektru, saj sprejemni radioamaterji niso vezani samo na spremljanje dogajanja na radioamaterskih frekvencah, ampak spremljajo dogajanje tudi izven njih.
Zgodovina sprejemnih radioamaterjev sega daleč v preteklost. Sprejemni radioamaterji so se pojavili hkrati s prvimi radijskimi postajami, katerim so pošiljali poročila o sprejemu njihovih signalov. Dobiti potrditev sprejema iz oddaljenega kraja je bila v tistih časih stvar prestiža in radijske postaje so z veseljem potrjevale sprejem signalov in se s tem hvalile v svojih oddajah. Iz tistega časa tudi izhaja kratica, ki označuje sprejemne radioamaterje SWL – Short Wave Listener. Število sprejemnih radioamaterjev se je močno povečalo po prvi svetovni vojni, saj so se na tržišču pojavili ostanki vojaških aparatur in višek sestavnih delov, ki jih je industrija izdelovala za vojaške potrebe. To je bila priložnost, da preproste kristalne detektorske sprejemnike nadomestijo bolj kompleksne naprave z elektronkami. In z boljšimi sprejemniki ter enostavnejšim rokovanjem se je močno povečalo število poslušalcev, radioamaterstvo je doživelo vzpon, ki ga je kasneje za nekaj let ustavila druga svetovna vojna. Po koncu druge svetovne vojne se zgodba o uspehu ponovi, število sprejemno-oddajnih in sprejemnih SWL radioamaterjev strmo raste.
Razlogi za odločitev, da nekdo postane sprejemni radioamater so se s časom spreminjali. Prvi razlog je vsekakor zanimanje za tehniko, navdušenost nad tem, da nevidni radijski valovi ponesejo informacijo daleč naokoli. Drugi razlog je bil marsikdaj tudi finančne narave, saj si marsikdo ni mogel, ni smel, kupiti ali narediti oddajnika. Sprejemnih radioamaterjev – SWL postaj je na svetu zelo veliko število, delujejo v skoraj vseh državah sveta. V marsikateri državi je pot do sprejemno oddajnega radioamaterja vodila tako, da si moral najprej biti SWL amater ter si s tem nabrati izkušnje ter imeti potrjeno določeno število sprejetih postaj s QSL karticami, šele potem si lahko opravljal izpit za radioamaterja operaterja sprejemno oddajne postaje.
Kot sem že omenil, SWL amaterji niso dejavni samo na radioamaterskih frekvenčnih območjih. Njihovo področje delovanja oziroma poslušanja je celoten radio frekvenčni spekter. Pravzaprav je sprejemni radioamater omejen le s tehniko, ki jo ima na voljo – od sprejemnika, ki ga uporablja pri svoji dejavnosti. Po svetu obstaja kar nekaj klubov – združenj ljubiteljev SWL DXanja. Še posebno je priljubljeno poslušanje piratskih (pirate stations), gverilskih (clandestine stations) ali kako drugače prepovedanih oziroma nedovoljenih oddajnikov, sprejem oddaljenih TV programov in DX radiodifuznih programov. Velika večina radiodifuznih postaj tudi dandanes z veseljem pošilja svoje QSL kartice SWL postajam. Na žalost obstajajo tudi izjeme – svetovno znani BBC ne pošilja QSL kartic! Prava zakladnica podatkov svetovnih radijskih in TV oddajnikov je WRTH – World Radio TV Handbook, ki izhaja letno in tako spada v obvezno opremo vsakega SWL amaterja, ki se bolj resno ukvarja s sprejemom radio in TV difuzije. V priročniku WRTH lahko dobimo podatke o frekvenci, pozivnem znaku, identifikaciji, jeziku, smeri, času (UTC) ter moči oddaje za posamezno oddajno postajo. Hkrati so pri posamezni postaji navedeni tudi kontaktni podatki za pošiljanje QSL kartic.
Z napredkom tehnike je napredovala tudi SWL dejavnost. Na začetku je bila vezana pretežno na sprejemanje fonije in telegrafije. S pojavom hišnih ter kasneje osebnih računalnikov pa se je SWL dejavnost razširila tudi na SSTV, FAX, WeFAX, RTTY ter ostale načine dela. V spominu mi je ostalo sprejemanje RTTY oddaje severnokorejske tiskovne agencije v kateri so na vso moč hvalili nezmotljivost in veličino njihovega velikega vodje. To je bilo približno pred petindvajsetimi leti, tehnika, ki sem jo takrat uporabil je bila sposojena radioamaterska postaja Atlas 210X z dipol anteno ter Sinclair ZX Spectrum 48k z ustreznim programom. S tem hočem povedati to, da za dobre rezultate zadostuje tudi skromnejša oprema, saj dandanes živi na žalost vedno več ljudi na robu preživetja, to pa vpliva tudi na ljubiteljsko dejavnost, pa naj bo to radioamaterstvo ali kaj drugega. Tudi sam sem začel svojo SWL dejavnost predvsem z doma narejenimi sprejemniki in skromnimi žičnimi antenami.
Kot SWL radioamater sem do sedaj sprejemal signale radioamaterjev, radiodifuznih postaj, RTTY oddaje tiskovnih agencij, satelitov, AF1- Air Force One, …. Kot sprejemni radioamater se lahko udeležujem svetovnih tekmovanj in tudi skoraj vse radioamaterske diplome so dostopne tudi sprejemnim radioamaterjem. Kot sprejemno oddajni radioamaterski operator delam z majhnimi močmi in skromnimi antenami, zato se kdaj zgodi, da ne uspem narediti kakšne redke DXCC države ali ekspedicije, ki jo slišim. S svojim skromnim signalom se ne uspem prebiti skozi kW QRM. V takem primeru izkoristim svoj SWL znak in pošljem sprejemno QSL kartico, ter kasneje preko biroja dobim potrditev sprejema. Veliko radioamaterjev in tudi redkih ekspedicij z veseljem in hvaležnostjo odgovori na SWL kartico, ki jo dobijo. Take kartice so veliko bolj osebne, saj je nemalokrat na roko pripisana lepa misel in zahvala za prejet SWL raport.
Za uspešno delovanje SWL postaje je nujno, da ima svojo QSL kartico s katero potrjuje sprejem in prosi za potrditev postajo, ki jo je prejela. To velja takrat, ko zbiramo QSL kartice ter si želimo pismene potrditve sprejema, sicer lahko SWL postaja deluje tudi brez QSL kartic. Ampak potem je veselje in zadovoljstvo gotovo pol manjše, saj ne smemo pozabiti, da samo poslušamo in da poslušana postaja ne ve, da smo jo poslušali. Torej brez poslane QSL kartice nikakor ne moremo dobiti potrditev sprejema. Tudi če kartico pošljemo, še ni rečeno, da bomo dobili vrnjeno potrditev v obliki QSL kartice poslušane postaje. Zato na tem mestu apeliram na vse radioamaterje, da odgovarjajo s svojimi QSL karticami na SWL raporte, ki jih dobivajo. SWL amaterji vam bodo za izkazano prijaznost neskončno hvaležni, to lahko povem iz lastnih izkušenj. QSL kartica sprejemnega radioamaterja se v ničemer ne razlikuje od QSL kartic sprejemno oddajnih radioamaterjev. Ponavadi je standardne velikosti 9 X 14cm, ter vsebuje podatke katero postajo smo poslušali (pozivni znak/ime postaje), datum, uro, način dela, frekvenco in oceno signala. Pri SWL raportih je zelo koristno, če ne celo nujno, da poslušani postaji napišemo kaj smo slišali (npr.: hrd ur CQ, QSO with S57D, news and music at 10:00, the final approach and landing at Brnik airport, …).
Kako postati SWL? Seveda je najprej potrebno veselje do radiotehnike, radioamaterski izpit ni pogoj, saj samo poslušamo in nič ne oddajamo. Vsekakor pa je znanje, ki nam ga da opravljen izpit za radioamaterskega operatorja neprecenljivo in zelo dobrodošlo tudi če se ukvarjamo samo s SWL področjem dela. V Sloveniji imajo oznake SWL postaj naslednjo obliko »S5-RS-številka«. Kot verjetno vsi veste, je S5 dodeljen prefiks za Slovenijo, RS pomeni »Receiving Station« - sprejemna postaja, ter zaporedna številka, ki se začne z 001. Ker sem se po osamosvojitvi Slovenije zelo prizadeval, da imamo tudi v samostojni Sloveniji sprejemni radioamaterji svojo oznako, je naneslo tako, da je moj SWL znak S5-RS-001 (pred tem sem uporabljal oznako YU3-RS-1088). SWL znake dodeljuje in o njih vodi evidenco ZRS, zato je pot do lastnega SWL znaka dokaj enostavna: dopis na ZRS v katerem izrazimo željo po dodelitvi sprejemnega znaka. Člani ZRS imamo še to prednost, da lahko svoje SWL QSL kartice radioamaterskim postajam pošiljamo in jih od njih prejemamo preko QSL biroja. Torej imamo stroške samo z neradioamaterskimi postajami, katerim moramo SWL QSL kartico poslati direktno na naslov.
To bi bilo na kratko o SWL dejavnosti vse. Upam, da bo zgornji zapis marsikomu koristil, saj sem v vseh mojih letih SWL aktivnosti dobil kar nekaj vprašanj na to temo. Če pa še kaj ni jasno, ali če bi kdo rabil dodatne informacije v zvezi SWL aktivnosti, pa sem na voljo za vprašanja na radioamaterskem forumu LEA.
73, Miloš S57D (swl: S5-RS-001)