Včeraj okrog pol-polnoči po našem času so se po 70 letih spet slišala poročila in glasba iz radijskega sprejemnika Hajka-I. V resnici je to moja replika tega radia, saj se po dosegljivih podatkih ni ohranil noben originalni primerek. Sprejemnik so leta 1943 skonstruirali in 1944 izdelali 15 primerkov v Slovenskih PArtizanskih Radijskih Delavnicah v Starih Žagah. Namenjen je bil predvsem partizanskim bolnišnicam. Največji problem je bil, kje dobiti dovolj baterij zanje. Zato so sprejemniki največkrat delovali samo toliko časa, kolikor so delovale baterije, potem pa so jih založili ali celo zavrgli.
Sam imam že dlje časa namen izdelati replike izdelkov iz SPARD, vendar je zelo težko priti do elektronk in ostalih sestavnih delov. Zato sem se sedaj odločil, da začnem z najenostavnejšim in hkrati prvim v celoti izdelanim radiem iz SPARD. Za začetek sem vzel kar prvi dve triodi, ki sem ju našel v »furdi« skupaj s podnožji. Če bom kdaj prišel do v originalu uporabljenih elektronski cevi, jih bom pač vkomponiral v radio.
Tukaj se moram zahvaliti kolegu Marku, S57UUU, ki je potrpežljivo odgovarjal na moja vprašanja in mi pojasnil še veliko dejstev o delovanju elektronskih cevi. Kakšno stvar pa sva se skozi debato in poskuse oba naučila.
Za zgoraj opisani namen iščem:
elektronske cevi RSAF in RRBF italijanske proizvodnje,
elektronske cevi 6A8G, ECH4 in 6BN8G – več kosov.
Če kdo kaj od tega ima, ali vrtljive zračne kondenzatorje 70p, 150p, 250p in 400 pF, sem pripravljen odkupiti po normalnih cenah za take stvari.
Nekaj slik in video posnetek moje replike je na moji spletni strani http://www.s57j.com v HF sekciji čisto na koncu.
LP Janez, S57J