RF tokovi

Vse o KV, UKV, UHF, SHF... antenah in stolpih

Moderator: s57uud

RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 21 Jun 2013, 09:14

Ko sem že naprošen, da nekaj napišem okoli RF tokov in njihove vloge...

Torej, eden od povsem preprostih prikazov. Vzel sem kar včerajšnji preizkus, narejen tako za zabavo, za katerega smatram, da bi bil zanimiv in kot podlaga za nadalnje razmišljanje v tej smeri, kako izboljšati delovanje sprejemno oddajnega sistema. Pač, z Romanom-S52AS, sva izkoristila popoldne, da še kaj zanimivega počneva in ne samo šimfava čez vročino.

Sodelujoča pri poizkusu: S52AS in S52AB
Uporabljene naprave: PRC 515/RU20 (napajano iz lastnega akumulatorja) z "štap" anteno 2.4m. , indikator RF toka, Ameter s termo križem, RX FRG 7000, grid-dip meter
Frekvenca: 3.6 MHz
Čas: okoli 17h MEZ
Vreme: prek 30 stopinj celzija

Namestimo omenjeno postajo na stol pred kletjo, privijemo anteno in s pritiskom na taster, pustimo vgrajenemu avtomatskemu kuplerju, da jo poglasi. Poiščemo signale na sked frekvencah S5 oz. 9A. Signali so zelo slabi in v šumu. Uspemo sprejet le močnejše postaje. Opazimo, da se korespondenti tudi med sabo pritožujejo glede pogojev.
V cilju možnega izboljšanja sprejema, na hitro pripravim žico z ustreznimi krokodilčki na vsaki strani. Večjega spojim na zaprt BNC konektor RU 20, drugega pa na eno od žic brajde. Sprejem oživi. Na 3605 kHz spremljava pogovor med Lučkom-S52LB in Lojzetom S59BA. Oba slišiva za Q5 (RU 20 nima S metra) brez težav, s tem, da ima Lojze nekoliko močnejši signal. Odklopim krokodilček z BNCja, Lojzeta komaj slišiva, Lučkota pa nič več. Glede na to, da imata tudi med sabo težave s sprejemom, preideta na druge frekvence. Torej čas, da se ugotovi za kaj gre. Najprej prekontroliramo uglasitev z in brez povezave z brajdo. Elektronika v RU 20, NE opazi razlike (!).

Poizkusimo preprost test nivoja jakosti polja. Uporabimo kar FRG 7000, ki sem ga malo prej uporabljal za indikacijo oz. kontrolo frekvence GDM pri ugotavljanju rezonanc posameznih kosov koax kabla, ki se mi valjajo po kleti. Pri FRG 7000 seveda na tej razdalji (cca 3m.) od antene, nimamo v ant. priključku ničesar. Preselektor uglasim tako, da je S meter pri večji moči in priklopu na brajdo, kaže S9. Potem odklopim priključek na brajdo z BNC konektorja. S meter se skoraj ne premakne, niti do S1 ne...!!

Torej se "nekaj dogaja" med RU20 in brajdo. Kaj in v koliki meri, da vidimo. Med RU20 in brajdo priklopim indikator RF toka, ki veselo brca. Da vidimo kolika je vrednost tega toka. Za to je seveda potrebno uporabiti Ameter s termo križem, ki pri mali moči pokaže 50 mA pri večji pa 200 mA "common mode" RF toka. Merjenje antenskega toka brez da se pripravi anteno za to opravilo, seveda ni možno.

Da bi poizkusil nekako ugotoviti kje se antena rezonančno nahaja, približam GDM z ustrezno tuljavo, k podnožju antene in poiščem dip. V "grid" položaju GDM, na FRG 7000 odčitam izmerjeno frekvenco: okoli 3600 kHz, (GDM tak kot je, točnega odčitavanja "dip-a" pač ne omogoča). Odklopim povezavo z brajdo (odstranim krokodilček z BNC konektorja) in poiščem dip v podnožju antene ter odčitam na FRG 7000. Frekvenca je za cca 500 kHz višja... !

Torej, to je regulacija na najboljši SWR in posledice...

Da bi prikazal poizkus še v video načinu, da slišite razliko, nisem uspel. Fantje so zaradi slabih pogojev na frekvenci, ko se med sabo niso slišali, zbrisali s teh frekvenc. Kot vidite, midva s sprejemom v tem "modificiranem" načinu, nisva imela težav in to z anteno dolžine 2.4m, na sami postaji. Tukaj je kratek video:

http://www.youtube.com/watch?v=PNARqwwZ ... e=youtu.be

Torej, vsak naj sedaj pri sebi ugotovi, ali se na tem področju na tak preprost način izplača vršit poizkuse ali ne. Pri meni je to že kar nekaj časa, povsem jasno.

Upam, da sem s tem kratkim primerom, ustregel prošnji posameznikov, da opišem praktično uporabo navedenih pripomočkov v praksi.
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s57u » 21 Jun 2013, 10:10

To kar ste merili ni "common mode curent" ampak čisto navadni antenski toh, sri.
šE DEFINICIJA:

Common mode current is a component of current flowing on an RF transmission line. It is a component of each line current in the case of two wire open line, and in the case of a coaxial line, it flows entirely and exclusively on the outer surface of the outer conductor.
Polde, S57U/p
s57u
 
Prispevkov: 125
Pridružen: 13 Feb 2006, 22:08

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 21 Jun 2013, 12:57

s57u napisal/-a:To kar ste merili ni "common mode curent" ampak čisto navadni antenski toh, sri.
šE DEFINICIJA:

Common mode current is a component of current flowing on an RF transmission line. It is a component of each line current in the case of two wire open line, and in the case of a coaxial line, it flows entirely and exclusively on the outer surface of the outer conductor.
Polde, S57U/p


Nismo merili antenski tok, to je navedeno. Brajda ni služila kot antena. Povezovalni vod, povezan z brajdo, ni imel nobene zaznave resonance od 1.5 do 30 MHz - to sicer ni napisano. Poanta je v drugih stvareh in ne v definiciji s katero se ne obremenjujem. Izpustil si bistvo, ki vsekakor lepo prikazuje določena dogajanja, obregnil pa v neko nepomembno definicijo. Zaradi takih izjav, iz katerih se lahko ugotovi, kam merijo in kak značaj posameznika kažejo, sem se tudi otepal opisati kak primer.

Bolje je, da se opisani primer proučuje in iz njega potegne koristne podatke zase. To je bil moj namen, če sem že kar moral nekaj okoli tega napisati.
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a S59ZB » 21 Jun 2013, 13:19

s52ab napisal/-a:...Bolje je, da se opisani primer proučuje in iz njega potegne koristne podatke ...

:lol: Jože, Jože, že res, da si imel verjetno dober namen, tehnične vrednosti pa v tvojem eksperimentu kljub temu ne vidim, saj niti ne vem, kaj sta merila.
73 Zvone, s59zb
ex. yu3azb
E-qsl save you time and money.
S59ZB
 
Prispevkov: 148
Pridružen: 06 Okt 2009, 22:10
Kraj: Maribor

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 21 Jun 2013, 13:46

S59ZB napisal/-a:
s52ab napisal/-a:...Bolje je, da se opisani primer proučuje in iz njega potegne koristne podatke ...

:lol: Jože, Jože, že res, da si imel verjetno dober namen, tehnične vrednosti pa v tvojem eksperimentu kljub temu ne vidim, saj niti ne vem, kaj sta merila.


...seveda, Zvone. Čudno, če se nebi "oglasil"...
Še eden od znanih obiskovalcel LEA foruma, katerim bi priporočil SWR meter.
Ne vidi "tehnične vrednosti"... in ne ve, kaj sva merila... in to še napiše.
Taki komentatorji samo potrjujejo moje ugotovitve iz prejšnje teme, da je za večino hamov pač SWR meter.
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s55m » 21 Jun 2013, 15:40

s55m
 
Prispevkov: 1580
Pridružen: 05 Feb 2004, 09:05
Kraj: KN12OR

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 03 Jul 2013, 07:28

Ne bi škodilo pojasnilo, da ne bo nesporazuma: z brajdo je bilo povezano ohišje postaje, BNC konektor (s privitim pokrovčkom), pa je bil najprimernejše mesto za priklop.
Opisani primer je praksa in ne razpravljanje o teoriji. Se pravi, kako se zadeva ponaša na bandu(!) in neposredno prinaša koristna spoznanja, če se upošteva.
Naziv "common mode", ki sem si ga drznil uporabiti, je od začetka v narekovajih.
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s57uw » 17 Jul 2013, 20:18

HI !
Zanimivo, saj se sam že več kakor pol stoletja ukvarjam z žičnimi in ostalimi ant.ter seveda s proti tegi/uzemljitvami na vseh mojih lokacijah.Običajno sem pač tudi premislil ono glavno,namreč zakaj se mi je sprejem/oddaja poboljšala/poslabšala ob takšnih experimentalnih posegih.Kako se je spreminjal SWR in seveda doseg mojih signalov.Antenski tok/in s tem ugotoviti moč TX a je vredno meriti na določeni točki v ant.sistemu,sicer je to samo indikacija tako imenovanega izboja,oziroma poglasitve celotnega sevalnega sistema na impedanco rx ali tx a.
Tako se je ob priključitvi brajde lepo povečal oni odnos signal/šum v korist poslušanega,saj je celotni sistem dobil več mikrovoltov na vhodu sprejemnika.Več žice,več koristnega signala-v kolikor je bilo poglašeno.
Tako to potrjuje da je del ant. sistema tudi tisto-karkoli je priključeno na ohišje radio postaje (ne v vseh primerih-da se kdo nebi kje "zapičil" v mojo interpretacijo-HI) in ne samo tisto kar je na ant.priklučku,kar dokazuje ,sicer posredno Poldetova navedba definicije o comon....saj obravnava čisto določen pojav,kateri ni identičen z Jožetovim preizkusom.
Prav tako bi bilo lepo da se takšne definicije povedo v slovenskem jeziku ter obenem pove kako jih uporabiti in seveda zakaj,saj bi tako množica nakupovalcev raznih avtomatskih kuplerjev ne metala denar zanje in še kaj drugega.
Prav experimentatorjev manjka,v nasprotju z nakupovalci čim bolj drage,beri "močnejše" opreme. A
s57uw
 
Prispevkov: 254
Pridružen: 27 Jan 2006, 14:14
Kraj: Velika Polana

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 18 Jul 2013, 16:48

Albert, hvala za opažanja

1. Dalje, enostaven primer: Al. zajlo sem v tem letnem času prilagodil z L-networkom. Torej okoli 7m vertikale in okoli 28m horizontale. Točno dolžino ne poznam in niti ni važna za ta primer. SWR je od 3.5 do 3.75 MHz izpod 1:1.3 (na večjem delu se kazalec ne premakne) in je za odčitek delovanja antene manj pomemben. Merjeno z Monakorjem, Daivo in SWR mostičkom. Antenski sistem: koax, prilagoditev in antena, imajo dip na okoli 3.6MHz, kjer je tudi maximum toka (merjeno z RF Ametrom), odčitano na sprežni zanki v PPS. Širina maksimuma je nekaj kilohercov. Ta maksimum lahko seveda odčitate tudi drugače, recimo s kakim watmetrom. Grid-dip meter je z elektronko. Delali smo ga na enotedenskem ZRS seminarju v Izoli leta 1969 in dela zelo v redu.
Ta dip in maksimum RF toka proti anteni, je tisti pokazatelj, ki mi kaže, kje antenski sistem resnično deluje "v špico".

2. Še nekaj kar je upoštevati: RF ampermeter, pa naj bo to s termokrižem ali kak preprosti indikator v domači izdelavi, je treba znat uporabit. Preprost primer: RF ampermeter na omenjeneni zajli takoj izza prilagoditve, na antenski strani, kaže vrednost antenskega toka 0 (nič). Kazalec se ne premakne. To je v tem slučaju seveda v redu. Vemo zakaj. Odčitek toka v PPS in pred prilagoditvijo v antenski hišici, pa je enak. In to je to.

3. Že v članku o novem 630m. področju, sem navedel, da je treba upoštevati bližnje kovinske konstrukcije in te povezati na prilagoditev same antene, poleg radialov seveda. Med temi elementi in prilagoditvijo teče nek RF tok, pa ga poimenujmo "povratni tok". Zgoraj "common mode" tok. Lahko bi bil še recimo vzdolžni tok. Poanta ni v tem kot je že rečeno ampak vpliv teh konstrukcij na samo delovanje sprejemno oddajnega sistema v praksi. V tem primeru učinek pri delovanju postaj z zelo kratko anteno in kiks pri prilagajanju te antene z vgrajeno avtomatsko prilagoditvijo same postaje.

4. Kar se tiče same razlage "povratnega toka" itd, je razloženo vsaj zame, na primernejši način:
http://www.rkntesla.org.rs/baluni_i_com ... struje.htm
To mi je znano že pred tem mojim pisanjem !
Na koncu bi vas opozoril, če boste kdaj uporabili elemente opisane na koncu članka - menim, da se Siniša preveč zanaša na SWR. Ti baluni znajo kaj hitro delovati kot RF dušilke in grelci - ugotovljeno v praksi. Zopet je pri tem dobro upoštevati zgoraj opisane načine prilagajanja.

5. Trenutno se trudim izdelati vsaj kolikor toliko uporaben prenosni (ročni) selektivni merilec polja. Vsaj zame za nadalnje delo neobhoden instrument za primerjavo razlik v delovanju antene, če se že na njej kaj spreminja. W&G je težko prenašati če ga tudi bi še imel.

Toliko za tokrat.
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s55m » 18 Jul 2013, 17:46

Pri vseh teh eksperimentih je bolj malo znanosti in veliko ugibanja in amaterskega sklepanja.
Pri L antenah (pa tudi drugih podobnih), ki kot protiutež uporabljajo zemljo, je bistven podatek, ki ga redko kdo izmeri, upornost same ozemljitve. Antena je lahko odlično prilagojena na oddajnik, a lahko več kot polovica vsega odide v zemljo, namesto v zrak. Tako je izkoristek antene mizeren.
Kako izmeriti upornost ozemljitve?

Stvari je potrebno narediti čim bolj enostavno, a ne preveč.
s55m
 
Prispevkov: 1580
Pridružen: 05 Feb 2004, 09:05
Kraj: KN12OR

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 18 Jul 2013, 20:23

s55m napisal/-a:Pri vseh teh eksperimentih je bolj malo znanosti in veliko ugibanja in amaterskega sklepanja.
Pri L antenah (pa tudi drugih podobnih), ki kot protiutež uporabljajo zemljo, je bistven podatek, ki ga redko kdo izmeri, upornost same ozemljitve. Antena je lahko odlično prilagojena na oddajnik, a lahko več kot polovica vsega odide v zemljo, namesto v zrak. Tako je izkoristek antene mizeren.
Kako izmeriti upornost ozemljitve?

Stvari je potrebno narediti čim bolj enostavno, a ne preveč.


Menim, da sta tvoja komentarja cinična. Sem pa do tebe fer in se ti zahvaljujem za zadnji link. Meni vse prav pride in glavnino kar dobim, tudi probam ter to tudi opišem.

Glede ostalih tvojih navedb:
Tu ni nobene znanosti ampak le, kako na preprost način ugotoviti, kje antena optimalno dela. In to ne z meritvami z SWR metrom, antenskimi programi (tudi analajzerji), etc, ki jih lahko imenuješ "ugibanja in sklepanja" in nič več ! To niso ugibanja in sklepanja !

L antena (in tudi vertikalka): gre za namig o ustrezni razporeditvi antenskega toka na sami anteni. Da se obnovi že večkrat slišano - torej znano.

Koliko gre v zemljo in še kam, se tu nisem ukvarjal. Torej, nisem se tudi ukvarjal z ERP (efektivno izzračeno močjo) in o tem imam kar nekaj praktičnih izkušenj.

Da bi odšlo čim manj "v zemljo" IN NE SAMO V ZEMLJO, je opisano zgoraj. So še drugi prijemi, da se "mizerija" izboljša in to bistveno. Tega tu (še) ne opisujem. V tej temi so opisani le najbolj "ne preveč" enostavni postopki in to nedvomno boljši od na splošno razširjenih v ham vrstah. In to je moj namen.

Seveda je točna upornost ozemljitve ena od postavk za ERP, vendar ne ključna. Za ham rabo bo kar dovolj, če se pri izračunu vzame postavka za to področje kjer se antena nahaja.

Večina si ne more omisliti postavitve antene na nekem odprtem prostoru z prek 100 dolgih radialov in je to, kar je opisano, v pomoč in o tem ni nobenega dvoma. Večina teoretikov pa zganja znanost in neskončna teoretska razglabljanja, brez upoštevanja, da se večina ham anten ne nahaja v idealnem prostoru. Mimogrede, okoli moje antenske hišice se jih na prvih metrih nahaja okoli 200. Naprej pa koncentrično kakor je možnost, a ta je za instalacijo radialov, bolj skromna. Je pa na opisan način poskrbljeno, da se izzrači "OPTIMUM V DANIH (mizernih) RAZMERAH".
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s53v » 19 Jul 2013, 21:24

s55m napisal/-a:Pri vseh teh eksperimentih je bolj malo znanosti in veliko ugibanja in amaterskega sklepanja.
Pri L antenah (pa tudi drugih podobnih), ki kot protiutež uporabljajo zemljo, je bistven podatek, ki ga redko kdo izmeri, upornost same ozemljitve. Antena je lahko odlično prilagojena na oddajnik, a lahko več kot polovica vsega odide v zemljo, namesto v zrak. Tako je izkoristek antene mizeren.
Kako izmeriti upornost ozemljitve?

Stvari je potrebno narediti čim bolj enostavno, a ne preveč.


Adi hvala za odličen link,kako izmeriti upornost ozemljitve.Sem pred dnevi ravno razmišljal,kako naj to naredim. :lol:

lp/73 S53V
janez
s53v
 
Prispevkov: 596
Pridružen: 04 Dec 2003, 08:06
Kraj: Ljubljana

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s55m » 21 Jul 2013, 09:00

Jože, nisem želel biti ciničen, ampak tehničen.
Veliko uspeha še naprej pri tvojih eksperimentih.
s55m
 
Prispevkov: 1580
Pridružen: 05 Feb 2004, 09:05
Kraj: KN12OR

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a S59ZB » 21 Jul 2013, 11:25

s52ab napisal/-a:...Med RU20 in brajdo priklopim indikator RF toka, ki veselo brca....
Tu ni nobene znanosti ampak le, kako na preprost način ugotoviti, kje antena optimalno dela. In to ne z meritvami z SWR metrom, antenskimi programi (tudi analajzerji), etc, ki jih lahko imenuješ "ugibanja in sklepanja" in nič več !

Jože, moram priznati, da mi branje tvojih zapisov vedno polepša dan, saj se običajno od srca nasmejim.

Če nekdo daje prednost indikatorju RF toka, ki »priklopljen na brajdo veselo brca«, pred vektorskim analizatorjem, je zame enak kot oni, ki trdi da, je pisalni stroj boljši od računalnika.

Želim ti še vnaprej veliko užitkov pri tvojem eksperimentiranju in napiši nam še kaj o tem.
73 Zvone, s59zb
ex. yu3azb
E-qsl save you time and money.
S59ZB
 
Prispevkov: 148
Pridružen: 06 Okt 2009, 22:10
Kraj: Maribor

Re: RF tokovi

OdgovorNapisal/-a s52ab » 21 Jul 2013, 13:14

S59ZB napisal/-a:
s52ab napisal/-a:...Med RU20 in brajdo priklopim indikator RF toka, ki veselo brca....
Tu ni nobene znanosti ampak le, kako na preprost način ugotoviti, kje antena optimalno dela. In to ne z meritvami z SWR metrom, antenskimi programi (tudi analajzerji), etc, ki jih lahko imenuješ "ugibanja in sklepanja" in nič več !

Jože, moram priznati, da mi branje tvojih zapisov vedno polepša dan, saj se običajno od srca nasmejim.

Če nekdo daje prednost indikatorju RF toka, ki »priklopljen na brajdo veselo brca«, pred vektorskim analizatorjem, je zame enak kot oni, ki trdi da, je pisalni stroj boljši od računalnika.

Želim ti še vnaprej veliko užitkov pri tvojem eksperimentiranju in napiši nam še kaj o tem.


He, he...Zvonko. Dobro, pa bom:

NE, ne gre za opisani primer Zvone. Primer: ko sem po svoji drvarski metodi poglasil tole mojo revščino, s katero sem potem delal kar lepe zadeve (vidiš lahko na mojem webu, če ti ogled ne bo izpod časti) na 502kHz, smo probali še z analajzerjem (ne ravno slabim!). Takole je blo: drat je bil "v špici" uglašen na 502.8 kHz. S te točke se je tok v "anteni" zmanjševal. Mimogrede - SWR je bil za kar nekaj kHz nižje (merjeno z SWR mostičkom). Nobeden od parametrov (mislim, da jih je okoli osem) na analajzerju ni kazal, da bi bla to "špica" uglasitve. Moram reči, da je tudi mene presenetilo...! Seveda sem zadevo pustil pri miru in je po teh sodobnih metodah nisem preglaševal IN ZATO MI NI BILO NIKOLI NITI ZA TRENUTEK ŽAL !

In zato Zvone, o teh zadevah okoli uglaševanja, imam svoje poglede in zaključke. Morda sem bil zgoraj malček preveč provokativen. Se opravičujem vsem, če sem jih morda prizadel. Fakultetne izobrazbe nimam, sicer se tebi in sigurno še komu, ne bi bilo treba okoli tega od srca nasmejat in o teh drvarskih metodah (ki so nedvomno učinkovite), ne bi bral in se jim smejal. To pišem iz prakse. Ti in še kdo, ki se temu posmehuje, verjetno, ma ne verjetno-sigurno, tega seveda nikoli probali niste, ker ne bi bilo "v stilu", ker je to "brez veze" etc... Tako da se tokrat o teh tvojih in še katerih "ugotovitvah", nasmejem še sam. Resnično, ni vedno za verjet vsem modernim metodam in se je bolje zanesti na metode, ki so jih uporabljali še v začetku radia.
Torej, sam se zanesem na RF Ameter (ali RF indikator) s katerim, kot lahko ti in ostali vidite, ne merim le antenskega toka, grid-dip meter z elektronko in merilec polja (najbolje kak W&G). Za hec pa od časa do časa "preverimo" še s kakšno moderno metodo, po kateri, če se ne sklada z drvarsko, ne ravnam.

Toliko za tokrat Zvone, da se (mogoče) na moj račun tudi tokrat malo nasmeješ. Naj tebi in ostalim povem, da sem v teh zadnjih dveh letih doživel toliko zanimivih dogodkov s področja tehničnih rešitev v hamovščini in se pri tem včasih veselo, včasih kislo nasmejal, da si tega ne bi mogel prej niti slučajno predstavljat. Pa o tem mogoče kasneje. Naj bo smehljaj tebi in še komu, razporejen časovno na daljši čas :wink:

Samo se ti Zvonko (in še kdo), veselo smej. To je zdravo. Mi je sedaj že v veselje, da se na moj račun :wink:
73,Jože - S52AB - http://lea.hamradio.si/~s52ab/ ... ni toliko važno kaj kdo reče ali zapiše, za narod je zelo važno, kdo to reče ali zapiše.
Uporabniški avatar
s52ab
 
Prispevkov: 510
Pridružen: 12 Mar 2006, 21:13
Kraj: Novo mesto

Naslednja

Vrni se na Antene

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov