nisem si mogel pomagati, ko sem si ogledal »reviw o th- d72 iz britanskega Wireless-a, da ne bi stegnil prstov po tipkovnici. Moram takoj povedati, da nisem nikakršen strokovnjak za »decibele in mikrovolte«, sem pa relativno zahteven uporabnik ročnih radijskih postaj. V mojem uporabniškem arzenalu jih je kar nekaj, večinoma različnih proizvajalcev, najdejo pa se tudi »duplirane«. Članki v katerih prečitamo koliko in kako lepih ledic ima naprava, pa koliko različnih možnosti osvetlitve displeja (in še vse v trenutno modnih barvah) ter o barvni usklajenosti gumbov in ohišja mi delujejo nekako ceneno oziroma maketinško

Nobena od naštetih pri meni še ni absolutni favorit ( in najbrž tudi ne bo). Najstarejša je za mene nedvomno najboljše ergonomsko oblikovana, največja pomankljivost je, da nima vgrajenega gps sprejemnika, torej dodatni kabelčki. Ergonomija druge je primerljiva s traktorjem ima pa za mene vrhunski gps sprejemnik. Tretja je podobna, kot se je slikovito izrazil r.a. kolega Tom (S56G), tanku.Ergonomija je vsaj zame precejšnja polomija.
Programsko je vse tri primerke malo težje primerjati, sploh, če jih uporabljamo za APRS,
ker je vsaj eden malo starejši. Pohvaliti je treba vzdržljivost akumulatorjev mlajših dveh (pri Yaesu - močnejši, ki ga je treba žal dokupiti). Najmlajša pa ima pri uporabi aprs-ja tudi nekaj sladkorčkov, ki jih prej našteti nimata, verjetno je dobila nekaj pameti od sestrskih TM – Dxxx.
Ker se dokaj pogosto povzpnem na kakšen nižji ali višji grič, naj povem, da nobena od naštetih ne gre sama z menoj, ker je moj »zmagovalec« pri poslušanju šibkejših ali pa zelo močnih signalov iz doline ali sosednji hribov nekdo četrti.
V upanju, da še kdo konkretno in argumentirano pohvali ali pograja kakšno radijsko postajo vas lepo pozdravljam.
Miran