s57oma napisal/-a:Pozdravljeni!!!
Kot neclan ZRS ali kaksnega kluba ........ sem pa za ,da se v celoti ukine delovanje ZRS......Ta organizacija ne rabi obstajat, ker itak ne pomeni nic, in se to je na ravni prostovoljstva, tako da ne vpliva na nic. ......ne potrebujem zveze. Hvala!
Pozdravljen Boštjan.
Ali res misliš, da je delovanje ZRS nepotrebno, samo sebi namen, da ne vpliva na nič in da zveze res ne potrebuješ? Jaz se s tvojim mnenjem ne morem strinjati. Bom tudi napisal zakaj. Predlog ZRDej vsebuje kar nekaj določil, ki nam niso všeč (obvezno članstvo, predvsem pa prenehanje veljavnosti licence ob izstopu iz članstva, pa še kakšna druga »cvetka« bi se našla). Predlog je še v obravnavi in ne bi se mogel strinjati bolj kot se, s pripombami, ki jih je na predlog napisal Boštjan S55O in pod katere sem se v podporo tudi podpisal. Da je zveza nepotrebna in da ne pomeni nič? ZRS zastopa vse radioamaterje (tudi nečlane, če hočeš ali ne), je pravna oseba, ki nas in naše interese zastopa proti državi, IARU, ter posledično tudi ITU. In od tega dela je marsikdaj odvisno ali bomo dobili ali izgubili določeno frekvenčno območje. Verjamem, da za »internetne radioamaterje« delovanje QSL biroja ni pomembno. Zame je. Mogoče sem starokopiten, ampak veliko rajši v roke primem »the real thing« - pravo papirnato QSL kartico in take tudi vestno pošiljam naokoli po svetu. ZRS po svojih močeh (kdaj pa tudi nemočeh) skrbi za repetitorsko in PR omrežje, to pa je povezano z določenimi stroški, ki se v določenem delu krijejo tudi s plačilom članarine. Pri tem ne smem pozabiti omeniti gruče zagrizenih radioamaterjev skrbnikov repetitorskega in PR omrežja, ki žrtvujejo svoj prosti čas in nemalokrat tudi svoj denar, da aparature na hribih delajo v zadovoljstvo vseh uporabnikov – članov in nečlanov ZRS. Zakaj bi plačeval nekaj, kar lahko uporabljam »zastonj«, si verjetno mislite tisti, ki vam je za skupno dobro preveč prispevati vsak Evro? Naj plačujejo drugi, jaz pa bom še naprej uporabljal DXcluster, PR in RPT omrežje! Ne, ZRS res ne potrebujemo!??? Zadnje čase z velikim veseljem vzamem v roke prenovljeni CQ ZRS in ga z užitkom preberem. Dragan S55Z je iz usihajočega biltena ustvaril zavidanja vredno revijo z obilico zanimivega branja. Ah, sem pozabil, da imate nekateri CQ ZRS za zavijanje solate! Imate prav, ZRS je res odveč, ga ne potrebujemo!
Ker sem v radioamaterstvu nabral že kar nekaj kilometrine, lahko primerjam stanje nekoč in danes. Pravljica se začne nekako takole:
Nekoč, še v prejšnjem stoletju, za devetimi gorami in vodami je bila ZRS, katere član si postal avtomatično s tem, ko si naredil radioamaterski izpit. Da bi bila družba bolj vesela, si z opravljenim izpitom postal tudi član lokalnega radiokluba. To lahko primerjam edino s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo, noben od sedemletnih mulčkov ni imel pojma zakaj se pravzaprav gre, ampak je bilo v tistih časih res »kul« dobiti rutico in kapo, na koncu pa še sadno tortico in Pingo sok. In noben ni imel nič proti. Časi so bili res pravljični, v trgovinah se je dobilo mnogo manj in za marsikaj smo morali čakati v dolgih vrstah. Najbližje si koaksialni kabel in konektor dobil takoj za mejo pravljične dežele, postaje pa so se dobile v posebni za radioamaterje še bolj pravljični deželi, ki je imela skrivnostno ime Konsignacija. Tam smo težko privarčevane konvertibilne cekine menjali za radioamatersko tehniko in potem z njo na radioamaterskih frekvencah odkrivali nebesa. Obnašanje na frekvencah je bilo neprimerno boljše kot danes, bilo je manj motenj, manj kW oddajnikov in z malimi močmi in skromnimi antenami smo vsi delali vse in se pri tem zabavali. Bili so taki časi, da si moral biti radioamater, če si hotel komunicirati s svetom. Tudi za nakup radijske postaje je bil potreben opravljen radioamaterski izpit. Osebnih računalnikov, interneta in prenosnih telefonov nismo poznali. Radioamaterske izpite smo delali postopoma, korak za korakom in vmes nabirali izkušnje z delom na radioamaterskih bandih. Pozivni znaki so bili radioamaterjem dodeljeni glede na opravljen izpit in za eno črkovni znak si moral pokazati določeno znanje, biti zelo prizadeven in aktiven, da si ga sploh lahko dobil. ZRS je imela posluh za vse, šolarčki in študentje so imeli samo simbolično članarino, članstvo je bilo množično in noben se ni nič pritoževal. V najbolj pravljičnih časih je imela ZRS 6000 srečnih članov. ZRS je razvajala svoje člane z lastnim laboratorijem in servisom, lahko smo kupili KIT komplete ali narejene stvari po zelo dostopnih cenah. Koliko od vas se spomni, da smo na ZRS hodili po OT-2, SWR meter, elektronski taster, QRP-805, papirnati log za vpisovanje zvez, univerzalne QSL kartice, ….? In ker nobena sreča ne traja večno, je bilo tudi te sreče enkrat konec. Prišli so osebni računalniki, internet in GSM telefoni. Število srečnih članov ZRS je zelo upadlo. V glavnem so v ZRS ostali samo zanesenjaki, ki jih radioamaterstvo ter s tem povezano konstruktorstvo zares zanima. Da bi privabili mladino, je bilo treba poseči po drastičnih spremembah: ukinilo se je obvezno znanje telegrafije za delo na KV območjih, ukinilo se je postopno napredovanje po radioamaterskih razredih, pozivne znake se je začelo deliti po principu kdor prej pride, prej melje. Kdor seje veter, žanje vihar. Sedaj ni nič čudnega, če »enočrkovnik« dela na 7MHz v USB načinu, sprašuje ali sme priključiti mobilno postajo na 12V akumulator in podobno. In kar naenkrat je naša pravljična dežela veliko manj pravljična, kot je bila včasih. Sedaj naša pravljična zgodba poteka nekako tako: včeraj se kot hamlet naučiš odgovore na izpitna vprašanja, danes narediš izpit, jutri zaradi prestiža zaprosiš za eno črkovni znak, pojutrišnjem ga brez problema dobiš in potem se za večino izgubi vsaka sled. Močno verjamem, da v tej pravljični deželi obstajajo »enočrkovniki«, ki niso naredili niti ene prave zveze na radioamaterskih frekvencah. In zaradi takih je v pravljični deželi zmanjkalo enočrkovnih pozivnih znakov, tako da jih v bodoče ne bodo mogli dobiti tisti, ki se z radioamaterstvom resno ukvarjajo. Zmedo, ki trenutno vlada v pravljični deželi sem ponazoril s primerom deljenja pozivnih znakov. Včasih, v tistih bolj pravljičnih časih, si že po pozivnem znaku lahko ugotovil koga imaš na drugi strani morzejevega tipkala ali mikrofona, kakšen nivo znanja ali izkušenj lahko od njega pričakuješ. V bolj pravljičnih časih se je vedelo kdo pije in kdo plača. Ampak sedaj so čisto drugi časi, sedaj bi pili vsi, plačal pa nobeden. Ne, ZRS ne potrebujemo! Zadnji dogodki spominjajo na »der untergang« - propad. Le upam lahko, da se motim.
73, Miloš S57D
p.s.
Prispevek odraža osebno mnenje avtorja in ne predstavlja stališča moderatorske ekipe foruma LEA.