Dragi prijatelji radioamaterji!
Neglede na različne poglede na našo krovno organizacijo, vodenje le te in odločanje, je želja večine Slovenskih radioamaterjev ohraniti Zvezo radioamaterjev Slovenije. Spremembe, ki so za to potrebne in jih v predlogu osnutka ZRDej predlagamo so rezultat spoznanj in prizadevanj zadnjih nekaj let.
V naslednjih točkah predstavljamo kratek potek dogajanj.
(1) Začetek intenzivnejših prizadevanj za ureditev poraznega finančnega, organizacijskega, in pravnega položaja ZRS sega v leto 2007 s poskusom sprememb statuta ZRS, s katerimi bi uredili vsaj finančni nered. Rešitev je klavrno propadla. Počasi je dozorelo spoznanje, da nastale situacije ni možno rešiti samo s spremembo statuta ZRS. Potrebne bodo globlje spremembe tudi zakonodajne. Odnos mnogih posameznikov, radioklubov in njihovih upravnih organov, ki niso v celoti poravnavali dogovorjenih obveznosti do ZRS, kar smo večkrat poslušali tudi na konferencah, je podkrepil ta spoznanja.
Voditi našo organizacijo, postaja prevelik iziv.
(2) Samo ena od posledic omenjenega stanja je bil tudi izsiljen disciplinski postopek v letu 2008 (prvi v zgodovini ZRS), zaradi finančnega in organizacijskega nereda, ki je povzročil upravni spor RK - ZRS. Zaradi objavljenega javnega opomina v našem internem glasilu CQ ZRS, so se vsi uredniki rubrik in s tem skoraj cel UO ZRS znašli na sodišču. CQ ZRS pa je po zaslugi entuzijazma za las peživel!
(3) Nekje v drugi polovici leta 2008 je predsednik ZRS zbral prostovoljno neformalno delovno skupino, ki jo je v začetku vodil sam in v kateri so bili tudi člani UO. Ta skupina bi mu pomagala pri pripravi predlogov za ustrezne rešitve nastalega položaja za razpravo na UO ZRS. Prizadevanja so bila usmerjena v spremembe obstoječih zakonskih aktov, ki obravnavajo radioamatersko dejavnost v Republiki Sloveniji (ZEKom). Z njimi bi organizacija pridobila možnost, da uredi svoj finančni položaj (in s tem obstoj) ter organizacijski red (evidence radioamaterjev, radioklubov, članov, dovoljenj za postaje skupnega interesa itd.).
(4) Rezultat vztrajnega prizadevanja je bil sestanek na ministrstvu za gospodarstvo, kjer smo zagovarjali naše predloge za spremembo in dopolnitev ZEKom-a. Na naše presenečenje je bil rezultat sestanka ponudba s strani ministrstva, da sami pristopimo k pripravi osnutka predloga zakona o radioamaterski dejavnosti za ministrstvo, primerljive oblike kot ga imajo druga društva z javnimi pooblastili v Sloveniji in s primerjavo z drugimi pravnimi ureditvami radioamaterske dejavnosti po evropi in svetu.
(5) Na osnovi pisne pobude s strani ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za elektronske komunikacije je konferenca ZRS na predlog UO ZRS sprejela sklep, da pripravimo osnutek predloga zakona o radioamaterski dejavnosti. Konferenca je tudi potrdila, da prostovoljna delovna skupina, po potrebi razširjena, nadaljuje s svojim delom. Predsedstvo konference je povabilo k pripravi osnutka vse, ki so pripravljeni sodelovati.
(6) Pristopili smo k oblikovanju smernic za pripravo zakona o radioamaterski dejavnosti.
Smernice smo rezdelili v tri področja:
1. Pravna ureditev radioamaterske dejavnosti (po možnosti v enem zakonu).
2. Financiranje organizacije.
3. Definiranje radioamaterskih organizacij (radioklubi, ZRS).
Od radioklubov, smo na prošnjo, da podajo svoje rešitve in smernice, dobili samo dva (neuporabna) odgovora.
(7) (Ad.1) Osnutek predloga zakona naj bi urejal celotno radioamatersko dejavnost v enem aktu (če je to le mogoče). Rešitve, ki jih potrebujemo je možno izvesti le z javnimi pooblastili države. Brez njih so naša prizadevanja več ali manj iluzija. V pojasnilo predlaganim rešitvam v osnutku ZRDej omenimo pridobitev radioamaterskega radijskega dovoljenja, ki neglede na to kdo ga izda ali APEK ali ZRS ali kdo tretji, izda država! Ponosna bova če nam bo radioamatersko radijsko dovoljenje v imenu Republike Slovenije v bodoče izdala Zveza radioamaterjev Slovenije.
(8) (Ad.2 ) Finančna nedisciplina mnogih RK in pomanjkanje sredstev za izvajanje sprejetih programov je terjala rešitve financiranja ZRS. Prizadevanja so vodila v odpravo krivične »dvojnosti in izsiljene solidarnosti« med radioamaterji.
Z neobveznim članstvom smo se radioamaterji razdelili na člane ZRS, ki financirajo dejavnost ZRS in nečlane, ki vse pridobitve naše organizacije koristijo zastonj.
Pojem »skupni interes«, ki se uporablja v obstoječih zakonskih aktih naj dobi dejansko veljavnost, ki ima svojo ceno, enako za vse radioamaterje v Sloveniji.
Za rešitev »dvojnosti« smo predlagali uvedbo obveznega prispevka za skupni interes, za kar rabimo evidenco vseh licenciranih radioamaterjev v Sloveniji. Trenutno ne vemo niti približnega števila.
Tako bo zagotovljen obstoj in delovanje krovne radioamaterske organizacije članice IARU, ki zastopa in izvaja skupni interes vseh slovenskih radioamaterjev doma in v tujini.
Vsekakor pa ne vzdrži primerjava na primer s sindikati (kjer je delavec zaradi eksistence prisiljen hoditi v službo) ali z ZDA (kjer je samo 25% radioamaterjev članov ARRL-a) in nami, ker naše organizacije - zveze, pri tej višini kotizacije in takem procentu članstva, že zdavnaj nebi bilo več.
(9) (Ad.3) Novi zakon o društvih je izenačil radioklub z društvom ljubiteljev radija in ima status »skupine občanov«, Zvezo radioamaterjev Slovenije pa na primer z zvezo CB-jašev ali kaj podobnega. Takrat smo zamudili priložnost urediti radioamatersko dejavnost, kot specifično tehnično dejavnost, ki so jo zakonsko uredila nekatera društva oziroma nam približno podobne organizacije.
Radioklub s tremi člani ni v stanju sestaviti upravnih organov, se ponavadi ne udeležuje konferenc in akcij ZRS, ne izvaja radioamaterskih tečajev, največkrat nima svojih prostorov in vsekakor, s tako malo člani in majhno aktivnostjo ne more biti društvo v javnem interesu za kar se zavzemamo v osnutku predloga ZRDej. Zato smo predlagali višje ustanovno število članov radiokluba med katerimi mora biti ustrezno število radioamaterjev. Združevanje v sekcije radiokluba je rešitev za premajhne radioklube v prehodnem obdobju ali pa potreba za širitev dejavnosti v obstoječih močnih radioklubih. Zdajšnja zmešnjava s članstvom (sem član radiokluba, pa nisem član ZRS; samo RK so člani ZRS; članstvo v več radioklubih združenih v ZRS; itd.) nas je vodila, da »članstvo« v zakonu natančno opredelimo. Ko se včlaniš v (svoj) radioklub postaneš član te temeljne organizacije radioamaterjev in hkrati član ZRS, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so nedeljive, neprenosljive in jih ni možno podvojevati. (drugo ni članstvo apak, simpatizerstvo, podporništvo itd.) Radioamater si lahko v kateremkoli radioklubu, član pa le v enem. Posameznikom je prepuščena svobodna odločitev o povezovanju, kar posledično prinaša pravice in dolžnostih, katere prostovoljno sprejme ali pa se jim odpove. (pri obveznem članstvu te dileme nebi bilo) Članstvo postane privilegij, ki omogoča odločanje o vseh stvareh, ki zadevajo radioamatersko dejavnost. Tisti, ki nočejo biti člani, tega »pivilegija« nimajo.
Ustrezno smo predlagali tudi organiziranost in pristojnosti krovne organizacije ZRS, koga predstavlja, kako in zakaj, kakšno bo finaciranje in kakšna javna pooblastila potrebujemo, itd. Vodenje ZRS vsekakor ni enako vodenju kluba in ob stalnih zahtevah po »trdem delu, prijaznejšem odnosu, nudenju dodatnih storitev in ugodnosti« pri enakih ali manjših finančnih sredstvih postaja nemogoče.
Ponuja pa se nam zgodovinska priložnost!
(10) Pripravljen osnutek zakona je UO ZRS soglasno sprejel. To kar ste prejeli v razpravo je rezultat teh prizadevanj in je osnova za podzakonske akte in nadaljne organizirano reševanje, nakopičene radioamaterske problematike. (izpiti, razredi, klicni znaki, dovoljenja, moči, stolpi, antene, sevanja, EMC itd.) Pri pripravi je bila prisotna tudi pravna stroka. Ni pomembno kdo je osnutek zakona pripravljal, pomembna je vsebina in rezultat, ki je odvisen od vaših konkretnih vsebinskih dopolnil tako zakona kot kasneje podzakonskih in društvenih aktov, ki bodo dani v razpravo.
Nadaljni postopki:
1. Sledi uskladitev in dopolnitev osnutka ZRDej z predlogi radioklubov v skupini za usklajevanje.
2. Redna 38. konferenca ZRS, ki bo dopolnjen osnutek ZRDej sprejela in posredovala državi.
3. Potem sledi razprava o podzakonskih aktih, ki jih moramo uskladiti s pristojnimi službami.
4. Uskladitev statutov radioklubov in statuta ZRS z ZRDej.
Radioklubi so slabo izkoristili ponujene možnosti za razlago predloga osnutka ZRDej, ki jim jo je ponudil UO ZRS. Zavračanje osnutka ZRDej je sicer legitimno, vendar je brez vsake vsebinske utemeljitve nekonstruktivno in neproduktivno, povrhu vsega pa je osnutek edino kar imamo do sedaj.
Prisotno nespoštovanje sklepov konference pa med radioamaterje vnaša zmedo in negotovost.
Vsekakor je osnutek predloga ZRDej dvignil veliko prahu in povečal aktivnosti med radioamaterji.
Na 38. konferenci ZRS bomo odločali o nadaljni poti osnutka predloga ZRDej.
Predlog osnutka je vsemu nakljub samo osnutek, pripravljen za pristojno ministrstvo, da ga sprejme za svojega in ga kot takega spusti skozi mline pravne države.
ZRDej bo okvir radioamaterski dejavnosti in organiziranosti, ki ga v demokratični družbi potrebujemo.
ZRDej je naša PRILOŽNOST za prihodnost in sami si jo pišemo!
Sine - S53RM & Franci - S51RM