Napisal/-a S56ZDB » 26 Avg 2009, 09:07
Neposredno članstvo bi imelo več slabih lastnosti, začenši od statusnih, volilnih pa do povsem vsebinskih, saj bi neposredno članstvo v ZRS, mimo radioklubov pomenilo slabitev radioklubov, kakor tudi slabitev celotnega radioamaterizma pri katerem zlasti pomembno mesto in vlogo imajo radioklubi. Posamezni radioamater ne organizira tečajev, radioklub pa. Posamezni radioamater praviloma ne omogoča delo na lastni opremi komurkoli, še zlasti ne ob najbolj nemogočih urah, radioklub pa. Radioklub združuje pozitivno energijo množice radioamaterjev in iz te energije nastane bistveno več, kot, če bi zgolj sešteli skupaj napore posameznih radioamaterjev. Da o ARONu, tekmovanjih, druženjih niti ne izgubljam preveč besed.
Pomen institucionalne oz. organizirane radioamaterske dejavnosti je v zadnjih letih v dobrem delu oslabljen. Četudi so se na drugi strani pojavile močne osebnosti med radioamaterji, slednji ne morejo prevzeti nase vseh obveznosti in nalog (še zlasti ne, če so objektivno povezane s stroški), kot jih lahko radioklubi.
ZRS pa ni in ne bo radioklub. Radioklub, kot temeljna oblika organiziranega delovanja radioamaterjev preprosto nima zamenjave. ZRS bo podpirala dejavnost v radioklubih (še zlasti praktično dejavnost, kot je delo z mladimi, tečaji, konstruktorstvo) in razvoj radioklubov, ne bo pa nikoli njihova konkurenca, saj bi s tem izničila lastno poslanstvo.
Po moji presoji je za radioamaterja, ki želi biti "član ZRS" edina pot, da se včlani v radioklub, ki je član ZRS in da na tak način prispeva tako klubskemu delu (najbrž v lokalnem okolju), kakor tudi sami ZRS.
Zakaj pa posamezni radioamaterji imajo konkretne (lahko, da tudi tehtne) razloge zaradi katerih se ne želijo včlaniti v nek radioklub, ki je aktiven na njihovem območju je drugo vprašanje. Lahko, da gre (zgolj) za finance, četudi je to malo verjetno. Če so problemi bolj na ravni osebnih zadržkov (morda celo zamer), tedaj gre zgolj za zrcalno sliko tistih, ki so sicer člani radioklubov, toda iz nekega "protesta" ne plačujejo "operaterske kotizacije" in se potem takem osebno ne štejejo za člane ZRS (četudi to, glede na članstvo v radioklubu, so).
Osebne zamere so pač človeška lastnost mimo katerih se ne da. Večja modrost je potrebna, da se oseba kljub temu udeleži aktivnosti v določenem okolju in skuša s svojimi argumenti prepričati druge v svoja stališča (pozor: a enako tako biti pripravljen slišati argumente neke "nasprotne strani"). Naposled, obstajajo tudi volitve, čeprav je med radioamaterji pogost tudi pojav tki. "dosmrtnih predsednikov". Slednji, žal, ne ločijo med institucijo (radioklub) in sabo, ter menijo, da zadošča, da sami delajo dobro, morda najboljše kar je možno, a pozabijo, da delo z ljudmi predvideva tudi vlaganje v te ljudi in njihovo osebnostno izgradnjo, torej občasno tudi prepustitev kake funkcije ali naloge drugim.
Potrudimo se, da je vsakokratna institucija (radioklub, ZRS) v boljšem stanju v času, ko kakšno funkcijo prenehamo opravljati, kot je bila tedaj, ko smo na funkcijo nastopili, pa bo za vse boljše.
73
S56ZDB, Darko