PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA ZRS ZA JAVNO RAZPRAVO
10. člen
ZRS so ustanovili radio klubi, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Ustanovitelj ZRS lahko
postane radio klub, ki je ustanovljen in registriran v Republiki Sloveniji, ki sprejema
določila tega statuta in, ki na podlagi predhodnega soglasja upravnega odbora ZRS,
podpiše pogodbo o pristopu k ZRS.
14.a člen
Volitve mandatarja in članov upravnega odbora potekajo po dvokrožnem sistemu.
Kadar je na konferenci več kandidatov za predsednika ZRS, vsak predstavi svoj program
dela in predlog sestave in zadolžitev članov UO. Konferenca glasuje o vseh predlogih. V
drugi krog se uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov predstavnikov radio klubov,
ki imajo pravico glasovanja. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki dobi več kot
polovico glasov predstavnikov radio klubov, ki imajo pravico glasovanja.
15. člen
Konferenca ZRS je najvišji organ upravljanja ZRS, sestavljajo jo pooblaščeni predstavniki
radioklubov, ki so ustanovitelji ZRS, ki se na konferenci izkažejo s pisnim pooblastilom
radio kluba.
Na konferenci imajo glasovalno pravico predstavniki radio klubov, ki imajo veljavno
registracijo pri pristojnem državnem organu, ki so vplačali letno kotizacijo – članski
prispevek za svoje člane, do zadnjega delovnega dne v mesecu januarju tekočega leta.
Vsak radio klub ustanovitelj ima na konferenci en glas.
Varjanta: Radio klub plačnik kotizacije, ki ima od 3 do 25 članov ( za katere je
klub plačal kotizacijo) ima na konferenci 1 ( en) glas, radio klub, ki je plačal
kotizacijo za 26 in več članov ima na konferenci 2 ( dva ) glasu. Na konferenci
so lahko prisotni predstavniki vseh klubov.
ZRS objavi število plačnikov iz vsakega radio kluba posebej, ob sklicu
konference in število glasov, ki jih ima vsak radio klub, na svojem portalu.
16.člen
Konferenca ZRS je lahko: - redna,
- problemska,
- izredna.
Konferenco ZRS skliče upravni odbor ZRS. Redno konferenco skliče upravni odbor vsako
leto enkrat. Vsake štiri leta je redna konferenca tudi volilna.
Za razreševanje posebnih vprašanj pomembni za delovanje ZRS in radio klubov, se lahko
skliče problemsko konferenco. Problemsko konferenco skliče upravni odbor na enak način
kot redno.Problemska konferenca poteka po enakih pravilih kot redna, njeni sklepi so
obvezujoči za celotno ZRS.
Na zahtevo upravnega odbor, nadzornega odbora ali več kot ene tretjine radio klubov se
skliče izredna konferenca ZRS. Če upravni odbor ne skliče izredne konference v roku
dveh mesecev po prejemu zahteve, jo skliče tisti, ki jo je zahteval. Sklicatelj izredne
konference mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi. Dvomesečni rok za sklic
izredne konference začne teči z dnem predložitve dnevnega reda in gradiv za vse točke
dnevnega reda. Izredna konferenca obravnava le problematiko za katero je bila sklicana
in so bila predložena gradiva.
Izredna konferenca poteka po enakih pravilih kot redna.
20. člen
Upravni odbor ZRS je upravno – izvršilni organ konference ZRS, ki izvršuje sklepe
konferenca in vodi delo ZRS med dvema konferencama.
Upravni odbor šteje od 7 do 15 članov. Število članov in njihove zadolžitve predlaga na
volilni konferenci kandidat za predsednika – mandatar, v skladu in skupaj s programom
dela za mandatno obdobje ( če je več kandidatov – mandatarjev predlaga vsak svoj
program in svoje število članov).
Upravni odbor sestavljajo:
Predsednik UO, ki je istočasno tudi predsednik ZRS,
- podpredsednik, ki je istočasno tudi namestnik predsednika in zadolžen za
finančno poslovanje ZRS,
- člani, v skladu z izglasovanim programom in zadolžitvami:
- po dejavnostih v ZRS,
- teritorialno strukturo organizacij v ZRS.
Upravni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji
prisotnih najmanj polovico članov. Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov
prisotnih članov.
Sklic seje UO se skupaj z dnevnim redom objavi najmanj 7 dni pred sejo.
V primeru, da član upravnega odbora preneha z delom v UO ( da poda pisno izjavo o
odstopu, umre, ipd ), predsednik imenuje nadomestnega člana, na prvi naslednji
konferenci pa zahteva od konference njegovo potrditev.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren konferenci ZRS.
23. člen
Predsednik ZRS je zakoniti zastopnik ZRS in ima zlasti naslednje naloge:
- predseduje UO ZRS,
- zastopa in predstavlja ZRS v javnosti,
- sklicuje in vodi seje UO ZRS,
- je odgovoren za uresničevanje sprejetega programa dela ZRS,
- opravlja druge naloge na osnovi pooblastil konference in sprejete politike
delovanja ZRS.
Predsednik ZRS je za svoje delo odgovoren konferenci ZRS, za delovanje ZRS pa je
odgovoren v skladu s tem statutom in pravnim redom v republiki Sloveniji.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik ZRS. Predsednik lahko pisno
pooblasti posamezne člane UO za izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti.
Predsednik ZRS ima pravico in dolžnost zadržati izvajanje sklepov organov ZRS, za
katere meni, da so v neskladju s tem statutom in pravnim redom v Republiki Sloveniji in
sprejetim programom dela ZRS.
32. člen
ZRS pridobiva sredstva za delovanje s:
- plačilom kotizacije – članskega prispevka,
- odstopljenim delom dohodnine ( 0,5%),
- prispevki radioklubov in drugih organizacij,
- kandidiranjem na razpisih in natečajih za javna sredstva,
- lastno dejavnostjo,
- pridobljenimi darili, volili in donacijami,
- drugih virov.
ZRS in radio klubi se do konca novembra tekočega leta dogovorijo o načinu plačila
kotizacije za naslednje leto, v koliko dogovora ni, velja , da radio klub nakaže kotizacijo
za svoje člane na poslovni račun ZRS v mesecu januarju za tekoče leto.
Varjanta: Do plačila znižane kotizacije – članskega prispevka radioamaterjev, so
upravičeni vsi radioamaterji, ki jim je priznan status invalida v skladu s
Pravilnikom o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida , za za
priznanje pravice, do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih
možnosti invalidov, ter o delu rehabilitacijskih komisij ( Ur. List RS, št: 117/05
). Radioamater s statusom invalida je dolžan predložiti ZRS vsako leto veljavno
odločbo.
33. člen
ZRS porablja finančna sredstva namensko v skladu s sprejetim finančnim planom, ki ga
je sprejela konferenca ZRS.
Poročilo o realizaciji finančnega plana ZRS obravnava in sprejema konferenca vsako leto
za preteklo leto.
Obrazložitev
V času do 15. septembra 2007 ni prišlo na UO ZRS konkretnih predlogov, katere
člene spremeniti razen iz RK Koper, nabor vseh razprav oziroma komentarjev,
na dogajanja v ZRS, iz pisanja pa ni mogoče razbrati, kaj je potrebno
spremeniti v statutu in na katere člene se bi predlogi nanašal.
UO ZRS predlaga spremembo posameznih določil statuta z namenom, da se za
določena vprašanja, ki večkrat obremenjujejo odnose v ZRS najdejo rešitve » v
naprej » in istočasno omogočijo boljše planiranje dejavnosti v ZRS in, da se na
letni konferenci v večji meri osredotočimo na poročila in program dela, ki je
pokrit z realnimi sredstvi in kot tak izvršljiv.
1. Problematika radio klubov, ki imajo veljavno registracijo pri pristojnem
državnem organu spremlja vsako konferenco ZRS, ko se ugotavlja
sklepčnost in po konferenci, ko so aktualne pripombe, koliko klubov je
poslalo predstavnike na konferenco in katere sklepe je konferenca
sprejela.
2. Po zakonu o društvih je potrebno, da je društvo – klub registriran pri
upravni enoti in, da ima najmanj tri člane. Že prve akcije sekretarja so
pokazale, da na tem področju ni vse urejeno in da je to potrebno urediti
najprej v klubih in potem tudi v odnosu do ZRS. To se nadalje veže na
plačevanje kotizacije – radioamaterskega prispevka za pokrivanje
skupnih stroškov organizacije in skupno dogovorjenih razvojnih
projektov, posledično pa se to mora odraziti na delu konference.
3. Zahteva, da se pred konferenco ugotovi dejansko stanje članov v klubih
in število plačnikov kotizacije in posledično realno načrtovanje programa
dela ZRS za konkretno leto se rešuje tako, da ZRS in vsak klub najprej
ugotovita število članov, nadalje, da klub nakaže kotizacijo v mesecu
januarju in potem UO ZRS pripravi realen plan za tekoče leto, ki ga da
konferenci v sprejem.
4. Izhajajoč i plačane kotizacije klub pridobi glasovalno pravico na
konferenci ZRS. Proučiti kaže tudi varjantni predlog, da bi številčno
močnejši klubi imeli dva predstavnika na konferenci.
5. To pomembno razčiščuje odnose med klubi in ZRS.
6. Izhajajoč iz izkušenj, ko je ZRS organiziral posvete s predstavniki klubov
in se ni sprejemalo sklepov se predlaga uvedbo problemske konference,
ki se skliče za razrešitev določenih vprašanj kadar je to potrebno in, da se
ne obremenjuje redne konference s temi vprašanji, tako, da redna
konferenca razpravlja predvsem o poročilih za preteklo leto in programu
dela na realnih osnovah.
7. Problematika sestave UO je aktualne pred vsako volilno konferenco,
ocenjuje se, da je potrebno to v statutu rešiti bolj fleksibilno. Predlagana
rešitev daje možnost mandatarjem, da glede na njihovo vizijo razvoje
ZRS, pripravijo svoj program dela, predlagajo tudi sestavo UO v skladu s
svojimi preferencami. Konferenca pa izbere najbolj prepričljivo rešitev, za
katero meni, da lahko izpolni pričakovanja klubov in članstva. Pomembna
novost je tudi zmanjšanje števila podpredsednikov na enega, ki v funkciji
namestnika predsednika ZRS zadolženega za finance. Sedanji
podpredsedniki delamo kot ostali člani UO !
8. Nova rešitev daje tudi možnost izbire članov UO tako po strokovnem (
managerji) kot teritorialnem principu, glede na to, da se pričakuje
regionalizacije Slovenije.
9. Kot možen vir finančnih sredstev se dodaja odstopljena dohodnina članov
v višini do 0,5%.
10.Predlaga se tudi varjantna rešitev za plačevanje kotizacije
radioamaterjev s statusom invalida, ki daje UO pravno osnovo za tako
dejanje, do sedaj to ni bilo tako tudi pravno urejeno.
11.Spremembe drugih členov so samo prilagoditev novemu konceptu UO, in
uveljavitvi koncepta problemske konference.
11. Predlagana je tudi rešitev volitev kadar je več kandidatov za
predsednika ZRS.
Ljubljana, 25.10.2007
Upravni odbor ZRS