Napisal/-a s58ru » 31 Jul 2008, 06:46
OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI
Miklošičeva 10
1000 LJUBLJANA
Tožeča stranka: Rudi PAVLIČ, Kortina 2c, Pobegi,
ki ga zastopam
Tožene stranke: 1. Konrad KRIŽANEC, Bezenškova 1, 3000 Celje,
2. Kristjan KODERMAC, Vogrsko 151, 5293 Volčja Draga,
3. Tilen CESTNIK, Prvomajska ulica 6, 8290 Sevnica,
4. Simon MERMAL, Valvazorjeva 5, 1230 Domžale,
5. Bajko KULAUZOVIĆ, Na Rojah 27, 1210 Ljubljana-Šentvid,
6. Miloš OBLAK, Obala 97 , 6320 Portorož,
7. Franci ŽANKAR, Stranska 2, 1230 Domžale,
8. Anton GALUN, Ulica Anice Kaučevič 12, 2250 Ptuj
9. Andrej MEDVED, Radoblje 8, 3270 Laško
TOŽBA
zaradi objave popravka
vrednost spora 2000 €,
taksa v znesku 65,68 € plačana,
potrdilo priloženo,
pooblastilo priloženo
tožba s prilogami 10x
I.
Disciplinska komisija Zveze radioamaterjev Slovenije (DK ZRS) je dne 19.4.2008 tožniku kot predsedniku Radiokluba Jadran Koper izrekla javni opomin ter ga objavila v potemnjenem okvirčku na 20. strani glasila ZRS "CQ ZRS", št. 2, iz aprila 2008, v rubriki "Tehnika in konstruktorstvo".
Tožnik je omenjeno številko glasila prejel 30.4.2008 in 27.5.2008 od odgovornega urednika CQ ZRS zahteval objavo popravka z vsebino, razvidno iz priložene zahteve. Tožnik je zaradi v nadaljevanju omenjenih nejasnosti zahtevo za popravek naslovil na uredniški odbor CQ ZRS ter na ZRS neposredno, skupaj s pritožbo (glej III. točko priložene pritožbe). Tožnik od naslovnikov niti od odgovornega urednika ni prejel nobenega obvestila, o datumu objave popravka, niti morebitne zavrnitve objave.
Omenjeno glasilo izdaja Zveza radioamaterjev Slovenija, ki ima sedež na naslovu Lepi pot 6 v Ljubljani. Glasilo je namenjeno širši javnosti, je dvomesečnik, a izhaja tudi s precejšnjo zamudo. Junijsko-tretjo št. glasila je tožnik prejel 17.7.2008 in ugotovil, da zahtevani popravek ni bil objavljen.
Ker se v popravku skladno s 4. čl. 26. čl. ZMed-1 navajajo bistvena dejstva in okoliščine, ki kažejo na očitno samovoljo in nezakonito ravnanje ZRS in njenih organov, je zahteva za objavo popravka utemeljena in za tožnika bistvenega pomena. Zaradi neobjave tožnik vlaga to tožbo.
Dokazi:
- zaslišanje pravdnih strank,
- zaslišanje predsednika ZRS Gorana Krajcarja, Škofja vas 40, 3000 Celje, o tem, kdo je odgovorni urednik CQ ZRS,
- sklep o javnem opominu,
- kopija objave opomina v glasilu CQ ZRS št. 2 iz leta 2008 z uvodno stranjo in impresumom,
- CQ ZRS št. 3 iz leta 2008 z uvodno stranjo in impresumom ter naslovoma dveh rubrik,
- izvirnika 2. in 3. št. CQ ZRS (bosta predložena na obravnavi)
- zahtevi za objavo popravka s potrdili o poslanih pošiljkah,
- vpogled v sodni register zaradi sedeža Zveze radiomaterjev Slovenije,
- statut ZRS
II.
Iz impresuma glasila CQ ZRS je razvidno, da glasilo nima individualno določenega odgovornega urednika, pač pa je kot odgovorni urednik naveden UO CQ ZRS, kar pomeni uredniški odbor revije CQ ZRS (glej tudi zapis v naslovu posameznih rubrik). Ker odgovorni urednik ne more biti kolektivni organ, ker je vsebina impresuma zakonsko določena in ker uredniški odbor CQ ZRS sestavljajo vsi uredniki posameznih rubrik, tožnik vlaga tožbo tudi proti vsem urednikom rubrik.
Glasilo CQ ZRS na dan vložitve tožbe še ni vpisano v razvid javnih medijev, zato razvid ne pomaga pri ugotavljanju, kdo je odgovorni urednik glasila. Tožnik sicer meni, da je to še vedno prvotoženi Konrad (tudi Rado) Križanec, ki je bil za odgovornega urednika imenovan s sklepom, ki ga je dne 5.4.2007 sprejel upravni odbor Zveze radioamaterjev Slovenije. Ta organ zveze je na podlagi 21. čl. Statuta Zveze radioamaterjev Slovenije pristojen imenovati urednika in uredniški odbor glasila ZRS. Upravni odbor na svojih sejah skladno z 20. čl. statuta odloča s sprejemanjem sklepov. Upravni odbor na nadaljnjih sejah ni sprejel sklepa, s katerim bi prvotoženca razrešil s funkcije odgovornega urednika s svoje funkcije oz. s katerim bi imenoval drugega odgovornega urednika. Impresumski zapis, da je odgovorni urednik UO CQ ZRS, je zato po mnenju tožnika zavajajoča.
Dokazi:
- kot prej,
- zapisnik 1. seje UO ZRS z dne 5.4.2007,
III.
Tožnik primarno zahteva, da sodišče odloči:
"1. Prvotoženec kot odgovorni urednik glasila CQ ZRS je dolžan v prvi naslednji številki glasila CQ ZRS po pravnomočnosti te sodbe v rubriki "Tehnika in konstruktorstvo" na enak način in v enaki obliki kot je bil objavljen javni opomin tožniku na 20. strani glasila CQ ZRS, št. 2 iz aprila 2008, brezplačno objaviti naslednji popravek:
"NEZAKONITO RAVNANJE DISCIPLINSKE KOMISIJE ZRS
Disciplinska komisija Zveze radioamaterjev Slovenije (v nadaljevanju: DK ZRS) je na seji dne 19.4.2008, št. zapisnika seje 27/2008, med ostalimi sprejela tudi sklepa, da se mi kot predsedniku Radiokluba Jadran Koper izreče javni opomin ter da se le-ta objavi v glasilu CQ ZRS. Javni opomin je ZRS objavila na 20. strani glasila ZRS "CQ ZRS", št. 2 iz aprila 2008, v rubriki "Tehnika in konstruktorstvo".
S sprejetjem teh sklepov sta tako ZRS kot DK ZRS očitno prekoračili svoja pooblastila in me s svojim nezakonitim ravnanjem povsem po nepotrebnem ožigosali pred radioamatersko skupnostjo.
Izpodbijana sklepa sta nezakonita iz v nadaljevanju opisanih in medsebojno neodvisnih razlogov. V skladu z določbami statuta sem zoper omenjena sklepa vložil tudi pritožbo, o kateri bo odločala konferenca ZRS.
Prvi očitek ravnanju ZRS in DK ZRS je, da nista pristojni za izdajo takega sklepa proti meni. Iz 10. čl. statuta ZRS je jasno razvidno, da so člani ZRS radioklubi, ki so organizirani kot društva (glej tudi 16.čl. veljavnega Zakona o društvih, ZDru-1), ne pa posamezni radioamaterji ali organi posameznih radioklubov (predsednik ali upravni odbor), ki klub lahko le predstavljajo ali zastopajo. ZRS zato nima nikakršnih pristojnosti niti možnosti, da kaznuje posamezne člane ali organe klubov. Kaznuje lahko po zakonito izpeljanem postopku kvečjemu klub sam, to pa bi v konkretnem primeru lahko bil le Radioklub Jadran. Kaznovanje kluba se nikakor ne more izvesti tako, da se kaznuje mene kot njegovega predstavnika. Upoštevaje sedanjo ureditev je vodenje postopka proti komurkoli, ki ni član ZRS, absolutno nezakonito, zato ne more in ne sme imeti nobenih posledic za kaznovanega.
Čeprav že ta očitek kaže na neutemeljenost postopka, bom zaradi boljše ponazoritve načina delovanja DK ZRS omenil še druge kršitve. Če se je DK ZRS že odločila za uvedbo postopka, potem bi ga morala voditi zakonito in upoštevati vsa načela kazenskega postopka, saj je disciplinski postopek dejansko le poenostavljena oblika kazenskega.
Drugi očitek se nanaša na dejstvo, da ne meni osebno, ne meni kot predsedniku Radiokluba Jadran, ne društvu samemu ni bila vročena obdolžitev oz. opis očitanih kršitev. Prav tako nisem prejel vabila na sejo, niti mi ni bil na kak drug način omogočen zagovor. Nisem bil seznanjen, ne s tem, kdo, kdaj in zakaj je dal pobudo za disciplinsko obravnavo, niti z vsebino, načinom in časom domnevane kršitve, kaj šele s kakršnimikoli dokazi za očitane kršitve, ki bi jih morala komisija jasno navesti in v sklepu tudi obrazložiti, zakaj jim verjame. Na podlagi česa je disciplinska komisija sploh odločala?
Očita se mi "kršitev navedb 26. čl. statuta ZRS". Kaj to pomeni, ni jasno. V tem členu statuta je namreč naštetih pet kršitev:
- nespoštovanje določil statuta ZRS,
- nespoštovanje, neizpolnjevanje in kršenje sklepov organov ZRS,
- dejanja, ki rušijo ugled ZRS,
- neodgovorno izvrševanje sklepov in prevzetih nalog ZRS ter
- nespoštovanje ham spirita in kodeksa ARON.
Prva izmed naštetih kršitev se v nadaljevanju javnega opomina ponovi s sklicem na 32. člen, a je to nezadostno, saj 32. našteva le šest načinov, kako ZRS pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s plačilom kotizacije-članarine radioamaterjev,
- prispevki radioklubov in drugih organizacij,
- kandidiranjem za javna sredstva na razpisih in natečajih,
- lastno dejavnostjo,
- pridobljenimi darili in volili ter donacijami,
- iz drugih virov.
Kršitve prve alinee nisem niti mogel storiti, saj se ZRS kljub njenemu drugačnemu prepričanju ne more financirati s članarino radioamaterjev, ker le-ti niso člani, članarino plačujejo lahklo le člani-radioklubi kot samostojna društva. Kakršnikoli drugačni sklepi ZRS so nezakoniti in nečlanov pod nobenim pogojem ne zavezujejo
Tudi za kršitev druge alinee ni moglo iti, saj so prispevki glede na kontekst besedila očitno le prostovoljna plačila, z drugimi organizacijami pa nimam nikakršne zveze. Opisi kršitev iz ostalih štirih alinei 32. čl. statuta pa predvidevajo ravnanja in ukrepe, ki so izven oblasti organov klubov, zato kot predsednik kluba ostalih naštetih kršitev sploh ne morem zagrešiti.
Če pogledam še ostale štiri kršitve iz 26. čl. statuta ZRS, ugotovim, da sta druga in tretja izmed naštetih kršitev v javnem opominu izrecno ponovljeni, a še vedno le navrženi in nekonkretizirani. S čim sem kršil četrto in peto alineo, mi ni jasno. Izrek vsake sankcije mora vsebovati natančen opis oz. vse elemente kršitve, tako da lahko kršitelj ve, katero konkretno ravnanje se mu sploh očita. Zanikam, da bi kot organ kluba ali v kakršnikoli drugi vlogi storil katerokoli izmed očitanih kršitev!
Dejstvo je, da je DK ZRS naštela več kršitev, ki se medsebojno prekrivajo, kar ob pomanjkanju kakršnekoli obdolžitve in obrazložitve(!!!) pri bralcih glasila ZRS CQ ustvarja dodatno zmedo in nerazumevanje, na mene kot predsednika kluba, ki sem se v preteklih letih še posebej trudil za preglednost in zakonitost dela ZRS ter ureditev razmerij med ZRS in člani-radioklubi, pa meče izjemno slabo luč in mi povzroča škodo.
Tretji očitek se nanaša na dejstvo, da ima statut ZRS zelo pomanjkljiva pravila disciplinskega postopka, drugih aktov, ki bi urejali delo DK ZRS, pa ZRS očitno ni sprejela.
Pravila npr. ne določajo niti tega, da se domnevnemu kršitelju vroči obdolžitev oz. da se ga seznani s kršitvijo, ne določajo postopka zagovora, v katerem bi se obdolženi lahko branil, ne določa zastaralnega roka za pregon kršitve ali roka za izdajo odločbe oz. sklepa o ugotovljeni kršitvi. Za postopek disciplinske komisije sem izvedel šele 30.4.2008, z vročitvijo zapisnika seje, da se mi izreče javni opomin. S takim ravnanjem mi je bila onemogočena možnost sodelovanja v postopku.
S tem očitkom je tesno povezano dejstvo, da statut ne določa, kakšna kazen je predpisana za posamezno kršitev, kar je v popolnem nasprotju z načelom vnaprejšnje določenosti kršitev in njihovih sankcij. Ne le to, statut ZRS sploh nima nobene natančnejše določbe, kaj javni opomin sploh pomeni, kako se izvrši ali izreče, niti v kakšen roku. Predpisane kazni morajo biti vedno jasno določene in njihova vsebina ne sme biti prepuščena domišljiji vsakega posameznika.
Četrti očitek se nanaša na dejstvo, da je bil javni opomin objavljen v CQ ZRS, preden sem imel v skladu s 27. čl. statuta sploh možnost vložiti pritožbo na konferenco ZRS.
V skladu z načeli, ki veljajo v kazenskem pravu, bi DK ZRS, ne glede na ostale očitane kršitve postopka, z objavo javnega opomina morala počakati vsaj do dokončnosti odločitve, torej do odločitve pritožbenega organa-konference ZRS. DK ZRS je z objavo sklepa v svojem glasilu poteptala načelo nedolžnosti in me kot predsednika kluba po nepotrebnem očrnila pred celotno radiamatersko skupnostjo.
Če DK ZRS ni mogla čakati eno leto do sklica naslednje konference ZRS, naj posledice svoje nepotrpežljivosti in izjemno slabo napisanega in zastarelega statut, trpi sama, ne more pa jih prenašati na nečlane niti name.
Peti očitek se nanaša na način glasovanja pri ugotavljanju krivde oz. izrekanju kazni. Ker statut ZRS nima posebnih določb o predpisani večini, je skladno z veljavnim Zakonom o društvih (ZDru-1) DK ZRS sklepčna, če je prisotna večina članov, za izrek kazni pa mora glasovati večina prisotnih.
Karkoli se mi že očita, DK ZRS bi najprej morala ugotoviti mojo krivdo in šele če bi jo, bi mi lahko izrekla temu primerno kazen (če zanemarim ostale pomanjkljivosti statuta in predpostavim, da bi bil izrek kazni sploh možen).
Iz zapisnika seje DK ZRS z dne 19.4.2008, na kateri je bil sprejet sklep o javnem opominu, je razvidno, da so bili prisotni trije člani- Mermal Franc, Anton Peterka in Janez Vehar, da so bili sklepi sprejeti z večino in da je ločeno pisno mnenje podal neprisoten Vladimir Kužnik. Iz zapisnika ni razvidno, ali gre za pritrdilno ali odklonilno ločeno mnenje, ni razvidno, kdo je ugotovil mojo krivdo, kdo glasoval za izrek sankcije in ali se omenjena večina nanaša le na prisotne oz. ali je bil pri ugotavljanju večine upoštevan tudi g. Kužnik oz. njegovo mnenje. Ne glede na druge očitke lahko že samo napačno glasovanje vpliva na zakonitost izrečene kazni. Če se večina nanaša le na prisotne in je g. Kužnik dal ločeno odklonilno mnenje (mnenje, ki je nasprotno večinskemu mnenju treh prisotnih), bi to pomenilo, da sta bila za izrek sankcije le dva člana od štirih, kar pa ne predstavlja večine.
Šesti očitek se nanaša na dejstvo, da je v zapisniku DK ZRS kot zapisnikar naveden Goran Krajcar, predsednik ZRS, ki ni član komisije. Člani so le osebe, navedene v uvodu zapisnika, ki so bili v ta organ izvoljeni na 35. Konferenci ZRS, dne 17.3.2007. Ker je oz. bi morala biti DK samostojen in neodvisen organ, je sodelovanje predsednika ZRS v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem, če bi bil hkrati morda tudi predlagatelj postopka, pa zaradi vpliva na komisijo očitno nezakonito.
Pričakujem, da bo pritožbeni organ vloženi pritožbi v celoti ugodil ter da bo nadaljnja ravnanja ZRS v skladu z veljavnimi predpisi. V izogib čakanju na konferenco v letu 2009 in podaljševanju spora, pričakujem, da bo ZRS izpodbijana sklepa o izreku in objavi javnega opomina zelo hitro razveljavila in to razveljavitev objavila na enak način, kot je objavila javni opomin. Poleg tega pričakujem javno opravičilo ZRS za neutemeljeno blatenje mojega imena.
RUDI PAVLIČ "
2. Prvotoženec mora tožniku plačati njegove stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila."
Podrejeno pa tožnik predlaga:
"1. Drugo- do devetotoženi so dolžni kot odgovorni urednik glasila CQ ZRS v prvi naslednji številki glasila CQ ZRS po pravnomočnosti te sodbe v rubriki "Tehnika in konstruktorstvo" na enak način in v enaki obliki kot je bil objavljen javni opomin tožniku na 20. strani glasila CQ ZRS, št. 2 iz aprila 2008, brezplačno solidarno objaviti popravek z naslovom in besedilom, razvidnim iz prve točke glavnega zahtevka.
2. Drugo- do devetotoženi so dolžni tožniku solidarno plačati njegove stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila."
Koper, 30.7.2008 RUDI PAVLIČ
STROŠKOVNIK:
- zahtevek pred pravdo 500 točk,
- tožba 300 točk
- taksa za tožbo in sodbo,
- fotokopije, poštnina, pisarniški material 10 €,
- 20 % DDV