Finaciranje ZRS v bodoče

[s52ot]

Že veliko črnila je bilo prelitega na to temo in še ga najbrž bo. Pa vendar, veliko sem razmišljal, kako rešiti problem, da je ZRS zveza klubov, financiranje pa smo tehnično rešili tako, da smo ga prenesli na člane v klubih, kar pa ne deluje več. To je lahko delovalo nekaj let pred in po osamosvojitvi, potem pa so klubi prijavljali vedno manjše število članov operatorjev in tu je začela finančna kriza v ZRS. Od takrat tudi izjave v stilu:" Jaz sem član radiokluba in nisem član ZRS.." Kar je praktično pomenilo, da so taki člani plačevali samo tisti del klubske članarine, ki je ostala radioklubu, tistega dela, ki pa naj bi bil namenjen ZRS, pa ne. Ker klubi niso imeli drugih sredstev, da bi poravnali kotizacije, so prispevali vsako leto manj ( pa ne samo zaradi zmanjšanja priliva novih članov).Tako je začela ZRS finančno hirati. Ker izhajam iz kluba, kjer še danes vestno poravnamo članarino ZRS za vse operatorje, bi želel, da finančna razmerja med klubi in ZRS ter članstvom postavimo na trdne temelje. Zato predlagam v diskusijo naslednjo možno rešitev:
1. Ugotoviti moramo, kolikšni so letni funkcionalni stroški zveze( brez stroškov glasila, članarine IARU in delovanja QSL biroja). Te stroške bi po eanakih deležih razdelili med klube, saj niso vezani na število članov v posameznem klubu. torej bi vsak klub prispeval enak letni znesek članarine. Originarna pravica vsakega kluba je, kako pridobi ta sredsva ( ali v obliki klubske članarine, donacij, sponzorstva, sredstev občine ipd.)

2. Vsi operatorji in klubi, ki bi želeli biti povezani v IARU, bi individualno poravnali letni znesek ZRS, ki bi ta sredstva zbrala in prenakazala na IARU.

3. Vsi uporabniki QSL biroja ( klubi in operatorji) bi sklenili pogodbo o koriščenju QSL biroja in financirali njegovo delovanje. Ključ za financiranje bi lahko bil po pridobljenem pozivnem znaku ( kar bi bilo enostavnejše) ali po oddanih in prejetih karticah ( kar bi bilo v končni fazi dražje, zamudno in tehnično težko izvedljivo).

4. Glasilo bi ne bilo več obvezno, ampak bi ga izdajal založnik na komercialni osnovi in bi se klubi ter operatorji individualno naročali nanj. Lahko, da ne bi izhajal samostojno ampak v okviru podobne strokovne revije, kar je stvar založnika.

5. ZRS bi objavljal aktualne zadeve in izvajal informiranje o svojem delovanju preko elektronske oblike( e-CQ-ZRS).

Menim, da bi na ta način pravičneje porazdelilistroške in razbremenili ZRS teženj po komercializacij, saj je le povezava radiolklubov in je ni njen namen, da se ukvarja s pridobitniško dejavnostjo, ampak s povezovanjem radioamaterskih klubov v ceh, ki se bori za naše cehovske pravice in opravlja tiste naloge, za katere se dogovorimo v ustanovnem aktu in ki jih skozi letni načrt dela ter finančni načrt naloži konferenca ZRS. Zato bomo člani tega ceha ( radioklubi) za njegovo delovanje odvezali klubsko mošnjo.

Menim, da bi morali do konca koledarskega leta priti do ustreznih rešitev, da bi lahko na naslednji konferenci sprejeli nov statut, radioklubi pa na občnih zborih nova klubska pravila.

Z zanimanjem pričakujem utemeljene kritike, ki bodo podkrepljene s protipredlogi. Za takšne se bom vsakemu zahvalil in nanje odgovoril. Na tiste pa, ki bodo nekostruktivne, lartpourlartistične ( kritiziram zato, da kritiziram) in v nasprotju s HAM SPIRITOM ter kulturo dialoga, pa ne bom reagiral.

Veliko sreče vsem pri iskanju najboljše rešive za uspešno, sodobno in nam dopadljivo - N A Š O ZRS!!!

Lep dan vsem,

[S57XX]

...
1. Ugotoviti moramo, kolikšni so letni funkcionalni stroški zveze( brez stroškov glasila, članarine IARU in delovanja QSL biroja). Te stroške bi po eanakih deležih razdelili med klube, saj niso vezani na število članov v posameznem klubu. torej bi vsak klub prispeval enak letni znesek članarine. Originarna pravica vsakega kluba je, kako pridobi ta sredsva ( ali v obliki klubske članarine, donacij, sponzorstva, sredstev občine ipd.)
...

Potem je potrebno izvzeti še repetitorje, ARG, PR, tekmovanja vseh vrst itd. Ostane plača zaposlenega stroški prostora, pisarniški material in podobne drobnarije. Vse ostalo gre na trg. Kar kdo potrebuje, to plača. Je to sploh izvedljivo?

LP Jure

[S55DX]

Se povsem strinjam z Juretom.

Kaj pravi o kotizaciji Slovar slovenskega knjižnega jezika:

kotizacija -e ž (a)

1. glagolnik od kotirati 2: kotizacija
vrednostnih papirjev

2. publ. prispevek organizaciji za kritje
skupnih izdatkov: plačati kotizacijo za
članstvo v inozemskem društvu; članice
Organizacije združenih narodov so se
dogovorile o višini kotizacij za stroške
poslovanja

[s58ru]

Konferenca odloča o višini članarine na osnovi plana dela, v odvisnosti od potreb in nalog.
Članarina je za vse RK enaka.
- Zveza naj ne pobira več članarine od posameznih operaterjev.
- Klubi pobirajo članarino od svojih članov in dogovorjen del posredujejo v zvezno blagajno.
Koper, 20.04.2002 Radioklub Jadran Kope

[S55DX]

Ali kdo ve, koliko članov - RADIOKLUBOV - je v ZRS ?

[s55z]

Rado strinjam se 99,9% s tabo. Naj vsak klub plača enako članarino, ki bo dejanski skupni nujni strošek delovanja brez stroškov servisov za člane.

Vse ostalo se lahko zaračuna posameznemu klicnemu znaku toliko, kolikor servisov želi dobiti (QSL biro, RPT, PR, razni Gateway-ji na internet, (seveda, če je to v lasti in vzdrževanju ZRS), itd...). Tudi tisti servisi, ki jih po definiciji finacira družba (npr. PR in RPT omrežje - Uprava RS za zaščito in reševanje) je lahko na voljo brez doplačila...

Edino pri glasilu bi imel pripombo. Glasilo (revija), na katerega bi se naročilo npr. 500 naročnikov bi bilo predrago in se ga nikomur ne bi splačalo izdajati. Druga pripomba pa je eCQZRS, ker potem je tiskano glasilo praktično neuporabno zaradi konkurence eGlasila. Naročnikov na tiskan CQ ZRS bi bilo še manj in še dražji bi bil....

S58RU
Nekateri klubi že sedaj pobirajo članarino in kotizacijo (npr. RK Ljubljana zagotovo) in odvaja kotizacijo na ZRS. Tako, da ta Rudijeva točka ne vem, če bi rešila karkoli....

Kaj pa, če se bo nekemu majhnemu klubu zdela članarina vseeno previsoka?

Jure, hrvatje to prakticirajo in jim kar nekako uspeva....

[s58ru]

Milan S55DX
Radioklubov je 108.
Podatek iz 35. konference ZRS.

[S55DX]

Hvala Rudi. Zdaj je lažje zdeliti, koliko bo članarina na posamezen klub.

[s58ru]

Dragan S55Z
Raznorazne evidence tudi stanejo in velikokrat nimajo nobene vrednosti, delajo samo probleme.

[S55DX]

Stanje plačanih kotizacij 15. maja 2006:

Drago Grabenšek-S59AR je poročal o realizaciji finančnega načrta ZRS, sprejetem na 34. konferenci ZRS, in povedal, da so do 15. maja prihodki realizirani v pričakovanem obsegu (članarino-operatersko kotizacijo ZRS je plačalo 1707 operaterjev ali zaokroženo 80%, neplačnikom bodo poslani opomini;

[s55o]

napovedujem 1400 članov letos.... če....

Klubov, pa naj bi bilo po "evidenci" 108 ali še nekaj več. Pomoje je to totalno nerealno, saj je veliko "slamnatih klubov".
lp
Boštjan

[S56CT]

Društvo radioamaterjev Trbovlje šteje 23 članov. Občina nam zagotavlja prostore, zato drugih donacij od nje ne dobimo. Smo še edini aktiven radioklub v Zasavju. Če se članarina razdeli na vse klube, potem naše društvo dejansko ne more plačati takšnega zneska, saj pride na člana mnogo višja vsota kot je bila sedanja kotizacija.
Ostaneta nam dve možnosti:
1. Društvo se izčlani iz ZRS, ker do nje ne bo moglo poravnati članarine in obdrži člane, ki delamo po svoje naprej
2. Aktivni člani se včlanijo v enega od številčno močnejših klubov, s tem, da bo na koncu situacija takšna, da bosta v S5 ostala samo dva kluba, ki bosta v ZRS

[s58ru]

Sestavi naj se (ne prepiše!) nov statut ZRS.
Predlagamo ustanovitev komisije za reorganizacijo ZRS.
Koper, 20.04.2002 Radioklub Jadran Koper

[S51KW]

Rado tvoja pobuda o tej žgoči temi (obstoj ZRS-a) je
hvalevredna.Vsekakor je to potrebno rešiti z treznim
pogovorom in konsenzom vseh nas skupaj. Posameznik-
klub-ZRS. Moje skromne pripombe so v tem če stroške
ZRS-a razdelimo na tehnične (stroški delovanja,najemnine,
potni stroškiin itd) in stroške sofinanciranja naših interesnih
dejavnosti ( QSL,paket radio,repetitori itd) obstaja možnost da bi
nekatere od teh zamrle ker enostavno skupina posameznikov
nebi bila zmožna poravnati oziroma isfinancirati zadevu.Mnenja
sem da solidarnost med nami mora obstati.Strinjam se da je potrebno
racionalizirati stroške in upam da bo to uspelo novi garnituri,vsekakor
tudi oni se morajo zavedati da svoje potrebe prilagodijo našim
zmožnostim. Marsikaterem od nas ne gre vse po maslu. Tudi državne
institucije niso več tako darežljive do naše dejavnosti in prisiljeni bomo
da ta denar poskusimo dobiti tudi z kakšnemi komercialnim prijemom.
vsekakor sem mnenja da imamo med člani velik potencial potrebno ga bo
animirati in če to uspe smo rešeni. V drugem primeru bo to hobi
posameznikov kateri si lahko privoščijo drago opremo in ekskluzivno
članarino.

s tem svojim pisanjem ne želim oporekati nobeni ideji želel bi podati
svoje videnje oziroma razmišljanje.
lepo pozdravljeni

[s52ot]

Prav vesel sem, da je začela razprava v željeni smeri. Jure, najbrž me poznaš in sem do kraja tolmačil in zagovarjal sistem tak, kot je veljal do sedaj. Vendar ga je žal mnogo klubov izigralo in ni pošiljalo evidenc o dejanskem številu operatorjev. Verjemi, da v našem klubu še letos, tako kot doslej, prikazujemo dejansko in realno številko. Za radioamatersko infrastrukturo se lahko dogovorimo, da je to skupna lastnina znotraj ZRS in jo bomo skozi finančni načrt ZRS vzdrževali, posodabljali in nadgrajevali.
To bi sodilo v stroške delovanja ZRS.
Kar se pomislekov glede časopisa tiče, mislim da e- glasilo ZRS ne bi bilo konkurenca, saj nas bi organi zrs predvsem sprotno obveščali o svojem delu (objava gradiv za seje in objava zapisnikov in aktualnih novic, ki bi z objavo v časopisu bile že zastarele. V časopisu bi objavljali tiste članke, ki imajo trajnejšo vrednost. Koliko ljudi bi se naročilo v časopis ali ga kupovalo v prosti prodaji, ne bi bil probleM ZRS, temveč izdajatelske hiše, ki bi to počela.
Če bodo članki kvalitetni, se bo krog bralcev lahko še razširil izven radioamaterske srenje.
Kar se pa števila klubov - članov ZRS in njihovih operatorjev tiče, bi si pa srčno želel, da nov upravni odbor to razišče z obiski na terenu. Ne mislim, da bi moral obiskati vsak klub posebej, ampak zbrati predstavnike klubov po nekakšnem regionalnem principu in se dogovoriti, da klub ZRSju dostavi: Kopijo veljavne ragistracije, ime, priimek in naslov zakonitega zastopnika ( predsednika) radiokluba, seznam vseh operatorjev- polnopravnih članov radiokluba - vsakoletno. Brez teh podatkov radioklub v ZRS deluje in odloča nezakonito. Zato dela krivico tistim radioklubom, ki dostavljamo resnične podatke in prispevamo dogovorjeno vsoto v blagajno ZRS v celoti in pravočasno.

Mislim, da bi ravno linearna finančna obveznost za funkcionalne stroške ZRS primorala klube, ki niso aktivni in so "slamnati", kot pravi Boštjan, da bi jim prenehalo članstvo v ZRS. Šele s prečipčeno evidenco bo možno ugotavljati, kolikšna bi bila obveznost vsakega kluba do ZRS. Zato moram o do realnih podatkov priti še pred koncem letošnjega leta.
Razmišljajmo naprej in naj ta forum postane inkubator uporabnih in koristnih idej.
Lepa hvala vsem, ki ste se oglasili.