s55z napisal/-a:So tudi Alenove ideje zanimive, precej podobne mojim... Ampak, Alen kandidiraj za mandatarja in zberi ekipo, ki bo vodila ZRS, sicer so vse želje zgolj želje, ki naj jih uresniči nekdo drug!
Tudi tukaj se ponovno, kot že velikokrat postavlja vprašanje:
Ali tisti, ki ne želimo, zmoremo, utegnemo... aktivno sodelovati v projektu "reševanje ZRS" ne smemo imeti svojega mnenja?
Prosim, bodimo malo dosledni v razmišljanju: Če nekdo ne stoji v neskončni - sic! - vrsti aktivnih reševalcev ZRS, pomeni, da nima pravice predlagati ničesar?
Tudi o tem sem že pisal, in če se ne motim, tudi tukaj, ali pa celo tam, na mrakobnem portalu "projektnega vodenja"?
S53RM je človek, ki ga iskreno cenim, toda: Zamenjali smo vrednote za vrednosti, tovariši! (besedo uporabljam politično konotativno neobremenjeno) ...
Predstavljajmo si, če bi sedaj kar vsi začeli postavljati nekakšna finančna ovrednotenja naših del in dejanj. Seveda so nekatera "več" nekatera "manj" vredna... Pa vendar: Koliko stane 10 letno redno izhajanje radioamaterskega mesečnika? Koliko stane poučevanje CW zainteresiranih radioamaterjev? Koliko stane vse potrebno delo ob izdaji knjige ob 50 letnici nekaga RK? Iskanje podatkov, ohranjanje zgodovine?
Koliko stane organizacija tekmovanja, ki je približno na nivoju KVP? Koliko stane konstantna čuječnost pri ohranjanju konstruktivnih odnosov v lokalnem RK?
Darko, koliko stane projektiranje novega ham RTX-a???
To, vidite, dragi prijatelji radioamaterji, je tisto, kar nam danes manjka!!!
VSE TO SKUPAJ NE STANE NIČ!!!!!!!!!!!!! TO PA ZATO, KER TO LAHKO POČNEŠ SAMO IZ LJUBEZNI IN GOLEGA AKTIVIZMA IN NIKAKOR DRUGAČE!
Pa se dajmo še naprej utapljati v konstruktih, načrtih, predlogih in kaj vem še čemu!
Nismo ne lepi, ne samovšečni ne karkoli drugega, smo le uspeli ugnati zlodja, ki tako grdo cepeta naš odnos do radioamaterstva! Da se delati tudi brez sredstev, tovariši, le če se hoče!!!
Pa tudi hierarhično višje organizacije od ZRS bodo že znale poskrbeti za plačila... V današnjem svetu je ključno, da znajo vsi zainteresirani pokasirati tisto, kar jim gre.
Pa še to: Če bi znali vzpostaviti medsebojno spoštovanje in če bi znali ponovno odkriti vrednote radioamaterstva, potem bi se vsi problemi razblinili in, težko je verjeti; tudi statut ZRS bi lahko ostal nespremenjen, saj papirji dobijo vrednost šele takrat, ko se človeški potenciali izčrpajo.
Toda storjeno je bilo veliko, morda celo preveč, korakov v smeri "nenačrtne" degradacije samopodobe radioamaterstva (radioamaterjev). In zato smo zdaj tukaj: ZRS je postal SERVIS. Aha, koga in komu?
Dokler ne bomo ZRS mi, do takrat je, tovariši, vse zastonj!!!
Tudi klubi so nič, dokler jim ne damo vsebine.
Očitno si moram vseeno priznati, da se je tisti ham, ki je maja 1985 naredil svoj prvi radioamaterski izpit, še vedno član ZRS. Morda takšne, ki je nikoli več ne bo... Ali pač?
Hja, spet sem tu.
Vanja, S59AV