Niso bili samo stroški LP6 povod iskanja nadomestnih prostorov za ZRS. Ko smo dobili s strani MOL-a dopis v katerem nas je obvestil, da ima drugačne namene z našimi prostori (razen v primeru če le te odkupimo ), smo bili v veliki dilemi kaj narediti. To je bilo le nekaj dni po konferenci, na kateri smo dobili eno letni mandat katerega primarna naloga je bila spraviti ZRS iz globokega finančnega minusa. Res da je bilo zmanjševanje t.i. obratovalnih stroškov ena od planiranih aktivnosti v sklopu predvidenih ukrepov. Vendar so bili na prioritetni listi še pred tem drugi ukrepi, zmanjšanje najemnine pa smo hoteli rešiti neposredno v pogajanjih z MOL. Omenjeni dopis pa je bil neprijetno presenečenje. Ni nam preostalo drugega kod da za začetek začnemo zbirati informacije. Seveda obstajajo uradne kot tudi »ne uradne« poti zbiranja informacij. Uradno je to pravica lastnika… neuradno: lahko sicer »uveljavimo« pravico do eno letnega odpovednega roka, vendar bo višina najemnine na nivoju »ekonomskega« cenika…. Kar enostavno pomeni, še višja.
Že res da smo imeli v pogodbi odpovedni rok eno leto in bi lahko reševanje tega vprašanja »prepustili« naslednji sestavi UO ZRS, vendar smo se odločili da najdemo rešitev. Začelo se je poizvedovanje in aktivnosti tako na formalni ravni ( o nastalem problemu smo obvestili in jih prosili za pomoč od klubov, da državnih institucije z katerimi sodeluje ZRS ) kot koriščenju osebnih vez in poznanstev…. in ravno slednje so nam omogočile da se je začelo premikati v pozitivni smeri ( razgovori na MOL, URSZR, MORS … ). Koliko časa in energije je bilo vloženo ne mislim razlagati. Mi pa ni vseeno, ko nekateri na tem forumu tako poenostavljate zadeve. Npr: kako nismo sprejeli ponudbo AJK-ja. Nasprotno, ko smo izvedeli, da je bila nekoč že ponujena omenjena rešitev ZRS, smo se obrnili na njih. Vendar je prostor že bil oddan drugemu najemniku pred letom dni in bi bilo potrebno ( seveda če bi se AJK tako odločil ) obstoječo pogodbo prekiniti in počakati za čas odpovednega roka. V omenjenem primeru gre za majhno sobico, za katero je bilo jasno, da bi bila le sprejemljiv izhod v sili. V tem času pa so se že nakazovale možne rešitve v sodelovanju z URSZR. Zahvaljujoč posameznikom na pomembnih položajih ( poveljnik 11. bataljona za zveze SV, maj. Markotu Koširju, gen. direktor URSZR, Darko But, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič … ) predvsem pa njihovi naklonjenosti do nas radioamaterjev smo bili že nekajkrat blizu rešitve. Tako smo bili najbližje podpisu rešitve za Logatec… in ko je bilo potrebno speljati samo še formalne postopke oz. podpisati pogodbo ( prostori in razpoložljivi prostor smo že »razparcelirali« ) so bile s strani lastnika dela zemljišča URSZR-ju postavljeni novi pogoji…. Ta in še dva druga neuspela poizkusa, so ob vseh naporih in izgubljenem času na nas delovali nič kaj vzpodbudno in rezultatsko gledano smo bili enaki tistim, ki do sedaj pred nami niso naredili ničesar na tem vprašanju.
Na letošnji redni konferenci ZRS nam je bil podaljšan mandat do izredne konference in to obdobje smo izkoristili za pritisk na vseh možnih nivojih. V tem času se nam je ponovila neuspela zgodba. Takrat smo se »tolažili« z mislijo : še dobro da ne razlagamo kaj vse smo naredili za »neuspeh«. In ko smo že obupali, so se začele kazati »posledice lobiranja«. Kaj in kako nima smisla razlagati, ker tisti ki se z podobnimi zadevami niso ukvarjali ( pa brez zamere ), ne bi razumeli….
Le nekaj dni pred izredno konferenco, smo sprejeli pozitiven odgovor s strani ministrice za obrambo Ljubice Jelušič. Bilo pa je potrebno doreči še nekatere zadeve in sledilo je nekaj razgibanih dni ( in koriščenje prostih dni dopusta, kajti služba je eno , drugo pa hobi ) na relaciji LJ – MB – Vrhnika…. Čeprav so bili to naporni dnevi, pa mi bodo ostali prijetni spomini na spoznanje, da je veliko ljudi tako izven naše organizacije, ki so nam pripravljeni pomagati, kot tudi samih radioamaterjev.
In kaj smo dobili na razpolago : preko 100 m2 razpoložljivega prostora ( v vmesnem času so nam dali še dodaten prostor ), razpoložljiv prostor za postavitev anten, možnost koriščenja glavne sejne dvorane in treh pomožnih učilnic, brezplačen prostor za prenočišče skupin ( v primeru organiziranja mladinskih taborov, seminarjev… ali podobnih prireditev – v sklopu centra so športni objekti ), vsi prostori so varovani, razpoložljiv parkirni prostor… Mimogrede : ob vseh teh prizadevanjih in sodelovanju smo z URSZR dosegli še dodatne ugodnosti, ki jih bo potrebno v naslednjih dneh formalno urediti .
Skratka, pogoji kot jih ( v zadnjih dvajsetih letih ) ZRS še ni imela. Seveda sami prostori še niso zagotovilo za boljše oz. uspešnejše delo. To je odvisno predvsem od ljudi. In tudi glede tega vprašanja sem optimist. Zakaj ? Brez zamere, nikogar ne želim užaliti, kajti povsod so odlični posamezniki…. pa vendarle. V tem mandatu sem spoznal nekatere zadeve in ena izmed njih je nekako takole ( če poenostavim ):
Kadar je bilo potrebno kaj izpeljati so vprašanja potekala v tem stilu :
V Ljubljani : koliko denarja je na razpolago in kaj ima kdo od tega ….
Izven LJ : kaj in kako bomo naredili ….
Ne nazadnje ste razliko lahko »občutili« tudi ob zadnji konferenci v Mariboru. Protokolarno so bili manjši »kiksi«, vzdušje pa je bilo veliko bolj sproščeno in prijetno… ( ali kot pravi pregovor : Že res da je v nebesih lepo, ja pa zato v peklu boljša družba
).
Seveda se zavedam, da je to moje osebno mnenje in se opravičujem če se mogoče kdo počuti užaljenega. Za mene je to predvsem hobi, ki nam naj bi v teh, ne ravno enostavnih časih omogoča, da lažje premagamo vsakodnevne težave…..
73 de S58R - Rado