Napisal/-a s58ru » 28 Maj 2008, 17:01
ZVEZA RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
p.p. 180
1000 LJUBLJANA
ZADEVA: Rudi Pavlič in Radioklub Jadran Koper, pritožba zoper izrečene disciplinske kazni in ostale sklepe DK ZRS
Na podlagi pooblastila Rudija Pavliča kot fizične osebe ter tudi kot predsednika Radiokluba Jadran Koper, vlagam pritožbo zoper vse sklepe, sprejete na seji disciplinske komisije ZRS (v nadaljevanju: DK ZRS) dne 19.4.2008, št. dokumenta 27/2008.
I.
Najprej o pritožbi zoper sklepa št. 1 in 3, s, s katerim je omenjena komisija upravnemu odboru Radiokluba Jadran Koper izrekla opomin, predsedniku istega kluba pa javni opomin:
Izpodbijana sklepa sta nezakonita iz več medsebojno neodvisnih razlogov.
Prvi pritožbeni razlog je, da ZRS sploh ni pristojna za izdajo takega sklepa. Iz 10. čl. statuta ZRS je jasno razvidno, da so člani ZRS radioklubi, ki so organizirani kot društva (glej tudi 16.čl. veljavnega Zakona o društvih, ZDru-1), ne pa posamezni radioamaterji ali organi posameznih radioklubov (predsednik ali upravni odbor), ki klub lahko le predstavljajo ali zastopajo. ZRS zato nima nikakršnih pristojnosti niti možnosti, da kaznuje posamezne člane ali organe klubov. Kaznuje lahko kvečjemu klub sam, to pa bi v konkretnem primeru lahko bil le Radioklub Jadran. Kaznovanje kluba se nikakor ne more izvesti tako, da se kaznuje njegovega predstavnika. Upoštevaje sedanjo ureditev je vodenje postopka proti komurkoli, ki ni član ZRS, tako Rudija Pavliča v funkciji organa- predsednika kluba kot tudi Rudija Pavliča kot radiomaterja, ki nima z ZRS nobene zveze, absolutno nezakonito, zato ne more in ne sme imeti nobenih posledic za kaznovanega.
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da Rudiju Pavliču ne kot članu kluba ne kot predsedniku, niti upravnemu odboru kluba niti Radioklubu Jadran Koper ni bila vročena obdolžitev oz. opis očitane kršitve. Prav tako nihče od naštetih ni prejel vabila na sejo, niti jim ni bil na kak drug način omogočen zagovor. Nihče izmed kaznovanih ne ve, ne kdo je dal pobudo za disciplinsko obravnavo, ne kdaj, ne zakaj, seznanjeni niso niti ne z vsebino, ne z načinom, ne strenutkom storjene kršitve, kaj šele s kakršnimikoli dokazi za očitane kršitve, ki bi jih morala komisija jasno navesti in v sklepu tudi obrazložiti, zakaj jim verjame. Na podlagi česa je disciplinska komisija sploh odločala?
Predsedniku kluba se očita "kršitev navedb 26. čl. statuta ZRS". Kaj to pomeni, žal, ni jasno. V tem členu statuta je namreč naštetih pet kršitev:
- nespoštovanje določil statuta ZRS,
- nespoštovanje, neizpolnjevanje in kršenje sklepov organov ZRS,
- dejanja, ki rušijo ugled ZRS,
- neodgovorno izvrševanje sklepov in prevzetih nalog ZRS ter
-nespoštovanje ham spirita in kodeksa ARON.
Prva izmed naštetih kršitev se v nadaljevanju javnega opomina ponovi s sklicem na 32. člen, a je to nezadostno, saj 32. našteva le šest načinov, kako ZRS pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s plačilom kotizacije-članarine radioamaterjev,
- prispevki radioklubov in drugih organizacij,
- kandidiranjem za javna sredstva na razpisih in natečajih,
- lastno dejavnostjo,
- pridobljenimi darili in volili ter donacijami,
- iz drugih virov.
Kršitve iz prve alinee ni moglo biti, saj se ZRS kljub njenemu drugačnemu prepričanju ne more financirati s članarino radioamaterjev, ker le-ti niso njeni člani. Kot je bilo že uvodoma omenjeno, so to le radioklubi, ki plačujejo članarino.
Tudi za kršitev druge alinee ni moglo iti, saj so prispevki glede na kontekst besedila očitno le prostovoljna plačila, z drugimi organizacijami pa kaznovani predsednik nima zveze. Opisi kršitev iz ostalih štirih alinei 32. čl. statuta pa predvidevajo ravnanja in ukrepe, ki so izven oblasti organov klubov, zato slednji ostalih naštetih kršitev sploh ne morejo zagrešiti.
Poglejmo še ostale štiri kršitve iz 26. čl. statuta ZRS. Tudi druga in tretja izmed naštetih kršitev sta v javnem opominu izrecno ponovljeni, a še vedno le splošno zapisani. Kakšen pomeni imata četrta in peta kršitev, ni jasno. Izrek vsake sankcije mora vsebovati natančen opis oz. vse elemente kršitve, tako da lahko kršitelj ve, katero konkretno ravnanje se mu sploh očita.
Derjstvo je, da je DK naštela več kršitev, ki se medsebojno prekrivajo, kar ob pomanjkanju kakršnekoli obrazložitve (!!!) ustvarja dodatno zmedo in nerazumevanje, na kaznovane pa meče izjemno slabo luč in jim povzroča škodo.
Tretji pritožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da ima statut ZRS zelo pomanjkljiva pravila disciplinskega postopka, drugih aktov, ki bi urejali delo DK ZRS, pa ZRS očitno ni sprejela.
Pravila npr. ne določajo, da se domnevnemu kršitelju vroči obdolžitev oz. da se ga seznani s kršitvijo, ne določajo postopka zagovora, v katerem bi se obdolženi lahko branil, ne določa zastaralnega roka za pregon kršitve ali roka za izdajo odločbe oz. sklepa o ugotovljeni kršitvi. Rudi Pavlič je za postopek disciplinske komisije izvedel šele po sprejemu odločitve ZRS, da mu izreče javni opomin, s čimer mu je bila onemogočena možnost sodelovanja v postopku.
S tretjim očitkom je tesno povezano dejstvo, da statut ne določa, kakšna kazen je predpisana za posamezno kršitev, kar je v popolnem nasprotju z načelom vnaprejšnje določenosti kršitev in njihovih sankcij. Ne le to, statut ZRS sploh nima nobene natančnejše določbe, kaj javni opomin sploh pomeni, kako se izvrši ali izreče, niti v kakšen roku. Predpisane kazni morajo biti vedno jasno določene in njihova vsebina ne sme biti prepuščena domišljiji vsakega posameznika.
Četrti pritožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da je bil javni opomin objavljen v ZRS CQ, preden sem imel v skladu s 27. čl. statuta možnost vložiti pritožbo na konferenco ZRS. Sklep o javnem opominu je DK ZRS sprejela 19.4.2008, ta isti sklep pa je bil Rudiju Pavliču vročen šele 30.4.2008.
V skladu z načeli, ki veljajo v kazenskem pravu, bi DK ZRS, ne glede na ostale očitane kršitve postopka, z objavo javnega opomina morala počakati vsaj do dokončnosti odločitve, torej do odločitve pritožbnega organa-konference ZRS. DK ZRS je z objavo sklepa v svojem glasilu poteptala načelo nedolžnosti in Rudija Pavliča kot predsednika in upravni odbor kluba po nepotrebnem očrnila pred celotno radiamatersko srenjo.
Če DK ZRS ni mogla čakati eno leto do sklica naslednje konference ZRS, naj posledice svoje nepotrpežljivosti in izjemno slabo napisanega in zastarelega statuta, trpi sama, ne more pa jih prenašati na nečlane.
Peti pritožbeni razlog se nanaša na način glasovanja pri ugotavljanju krivde oz. izrekanju kazni. Ker statut ZRS nima posebnih določb o predpisani večini, je skladno z veljavnim Zakonom o društvih (Zdru-1) DK ZRS sklepčna, če je prisotna večina članov, za izrek kazni pa mora glasovati večina prisotnih.
Karkoli se je kaznovanim očitalo, DK ZRS bi najprej moralo ugotoviti krivdo obdolženih in temu primerno kazen (če zanemarimo ostale pomanjkljivosti statuta in predpostavimo, da bi bil izrek kazni sploh možen).
Iz zapisnika seje DK ZRS z dne 19.4.2008, na kateri je bil sprejet sklep o javnem opominu, je razvidno, da so bili prisotni trije člani- Mermal Franc, Anton Peterka in Janez Vehar, da so bili sklepi sprejeti z večino in da je ločeno pisno mnenje podal neprisoten Vladimir Kužnik. Iz zapisnika ni razvidno, ali gre za pritrdilno ali odklonilno ločeno mnenje, ni razvidno, kdo je ugotovil krivdo obdolženih, kdo glasoval za izrek sankcije in ali se omenjena večina nanaša le na prisotne oz. ali je pri ugotavljanju večine upoštevan tudi g. Kužnik oz.njegovo mnenje. Ne glede na druge pritožbene razloge lahko že samo napačno glasovanje vpliva na zakonitost izrečene kazni. Če se večina nanaša le na prisotne in je g. Kužnik dal ločeno odklonilno mnenje (mnenje, ki je nasprotno večinskemu mnenju treh prisotnih), bi to pomenilo, da sta bila za izrek sankcije le dva člana od štirih, kar pa ne predstavlja večine.
Šesti pritožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da je v zapisniku seje DK ZRS kot zapisnikar naveden Goran Krajcar, predsednik ZRS, ki ni član komisije. Člani so le osebe, navedene v uvodu zapisnika, ki so bili v ta organ izvoljeni na 35. Konferenci ZRS, dne 17.3.2007. Ker je oz. bi morala biti DK samostojen in neodvisen organ, je sodelovanje predsednika ZRS v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem, če bi bil hkrati morda tudi predlagatelj postopka, pa zaradi vpliva na komisijo očitno nezakonito.
Vsi našteti pritožbeni razlogi smiselno veljajo tudi za upravni odbor Radiokluba Jadran in njemu izrečen opomin.
ZRS in DK ZRS je potrebno pojasniti, da je disciplinski postopek v svojem bistvu kazenski postopek, saj imajo izrečene sankcije posledice za kaznovanega, čeprav so v društvu oz. zvezi društev izrečene sankcije lažje kot v kazenskem postopku, ki ga vodi sodišče. To praktično pomeni, da je potrebno v vsakem disciplinskem postopku upoštevati vsa načela kazenskega postopka in obdolženim omogočiti uporabo pravic, ki jih imajo v kazenskem postopku pred sodišči (npr. načelo, da brez obtožbe ni postopka, domeva nedolžnosti, možnost uporabe pravnega sredstva, uporaba pravil o zastaranju kršitve in zastaranju izvršitve kazni, analogna uporaba pravila, da mora biti kazenski postopek pravnomočno končan, preden se lahko obdolženemu izvrši izrečena kazen itd.).
ZRS in DK ZRS zato priporočam, da v izogib takim in podobnim, milo rečeno neprimernim ravnanjem najprej sprejme oz. uredi svoja interna pravila, tako glede vodenja disciplinskih postopkov kot tudi druge določbe statuta. V konkretnem primeru je ZRS očitno želela uveljaviti oblast, ki je nima, a se je bati, da bo z morebitnim ponavljanjem takih ravnanj svojemu članstvu naredila več škode kot koristi.
Predlagam, da pritožbeni organ pritožbi ugodi in da izpodbijani sklep o izrečenem javnem opominu predsedniku Radiokluba Jadran Rudiju Pavliču in o objavi le-tega ter sklep o opominu, izrečenemu upravnemu odboru istega kluba, v celoti razveljavi, ter svojo odločitev o razveljavitvi objavi v glasilu ZRS CQ na enak način kot je bil objavljen javni opomin.
II.
Na podlagi pooblastila Rudija Pavliča kot predsednika Radiokluba Jadran Koper pa še o pritožbi zoper sklep št. 2 in 3 z uvodoma omenjene seje:
ZRS ima v skladu z veljavno zakonodajo pravico zbirati tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebuje za svoje delovanje oz. poslovanje. Ker lahko ZRS pobira članarino le od klubov, ni jasno, zakaj bi sploh potrebovala poimenski seznam članov posameznih klubov, še posebej če gre za imena ljudi, ki v radioklubih ne nastopajo v funkciji organov klubov. Zato je popolnoma nepomembno, ali so imena članov klubov javno objavljena ali ne. Bistvo je v tem, da ZRS nima pravice zahtevati plačila članarine od radioamaterjev, zato je pošiljanje položnic le-tem milo rečeno neprimerno in lahko prava neuke posameznike zavede.
Ne morem niti mimo dejstva, da je tudi obrazložitev sklepa št. 2 tako posplošena, da ničesar ne pove. Kakšne sklepe je izvajala ZRS? Prvi sklep 35. konference se je nanašal na sprejem poročil iz leta 2006, drugi na razrešnico organom, tretji na izvolitev novih organov, četrti na nadaljnji razvoj CQ ZRS, peti na glasovanje za finančni načrt, šesti na najem prostorov, sedmi na ugotovitev trenutnega stanja po radioklubih, osmi pa na delo z mladimi. Za katerega izmed sklepov je poimenski seznam članov radioklubov potreben? Za nobenega!
Če že, je ZRS upravičena vedeti za skupno število članov v posameznem klubu, njihovih imen in naslovov pa za svoje delo res ne potrebuje, zato ni nobene potrebi po zbiranju ali uporabi teh podatkov.
Predlagam, da pritožbeni organ tudi temu delu pritožbe ugodi in ugotovi, da za očitano ravnanje ZRS ni imela pravne podlage.
III.
Pričakujem, da bo ZRS ugodila pritožbam zoper vse sklepe in da bo v naslednji številki CQ ZRS skupaj s po Zakonu o medijih zahtevanim popravkom (zahteva priložena), objavila tudi ustrezno opravičilo kaznovanim, saj bo višina odškodninskega zahtevek zaradi posledic izreka in objave javnega opomina Rudiju Pavliču, odvisna tudi od odzivnosti ZRS.
Če pa morda pritožbeni organ ne bi ugodil pritožbi, bo zoper vas v skladu s 14.čl. Zdru-1 vložena tudi tožba pri pristojnem sodišču.
Zahtevam tudi povračilo odvetniških stroškov po spodnjem stroškovniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od štirinajstega dneva po prejemu pritožbe do plačila.
Koper, 27.5.2008 MATJAŽ KEZUNOVIĆ
Prilogi:
- pooblastilo Rudija Pavliča,
- pooblastilo Radiokluba Jadran Koper
Stroškovnik:
- pregled dokumentacije in posvet s stranko 3 x 50 točk,
- pritožba 625 točk,
- materialni stroški 2%,
- 20% DDV