1.
Raven dipol naj bi imel 75 ohm, ce sta kraka pod kotom 90 st. pa 50 Ohm. Trditev drzi, ce se antena nahaja v praznem prostoru ter priblizno drzi, ce je dipol vsaj 1 lambda nad zemljo (ali npr. nad vecjo zelezobetonsko plosco).
S priblizevanjem dipola zemlji zacne impedanca precej opletati okoli "nazivne" vrednosti in ce si zelo blizu hitro pada proti 0. Torej natancna impedanca dipola v tocki napajanja ni odvisna samo od kota med krakoma dipola, kot se to vcasih poenostavljeno prikazuje.
V paksi, katerikoli kot med 180 (raven dipol) in 90st. bos dal, bo OK. SWR se da dovolj dobro popraviti s spreminjanjem dolzine dipola. Jaz imam 5 band trapirani dipol na podstresju (konci strlijo izpod strehe ven), kot med krakoma ca. 135 st., SWR na nobenem bandu v tocki najboljse prilagoditve ni slabsi od 1:1,3, na dveh ali treh bandih je boljsi od 1:1,1.
Ce si perfekcionist in zelis idealno prilagoditev, lahko s primernim instrumentom (MFJ antenski analizator) izmeris impedanco antene pri frekvenci, kjer je cista realna, ter navijes na toroid (avto)trafo, ki bo impedanco antene transformiral natanacno na 50 Ohm.
2.
Bistveno ne.
3.
Da, krake dipolov v tocki napajanja vezes paralelno skupaj, na konceh pa das vsaj kake pol metra narazen. Paziti je treba le, da niso frekvence posameznih dipolov v lihem celostevilskem razmerju. Npr. paralelno se da vezati dipole za 3,5MHz, 7MHz, 14MHz, ne da pa se recimo za 7MHz in 21 MHz.
Ce imas samo dva dipola, ju daj pravokotno drugega na drugega, da v tlorisu tvorita obliko kriza. S tem bos poenostavil uglasevanje. Ce so kraki blizu skupaj, je medsebojna odvisnost dolzin krakov precejsnja in je nastavitev dolgotrajna (popravis en krak, pokvaris resonanco na drugem kraku).
4.
Ce dipol vezes direktno na koaks, dobis asimetrijo, kar pomeni, da pokvaris smerni diagram (manj pomembno) ter da ti koaks seva, kar rado povzroca TVI. Tezavo odpravis s preprostim 1:1 tokovnim balunom (balun = BALanced - UNbalanced transformator). Dobis ga tako, da navijes koaks takoj za prikljuckom na dipol na primeren toroid ali pa na koaks nataknes vecje stevilo feritnih prstanov. Pri svoji anteni sem koaks (H-155) navil v svitek (7 ovojev), svitek je navit skozi mislim da 5 feritnih prstanov premera ca. 4cm, torej neke vrste kombinirana metoda realizacije tokovnega baluna
. S tem se prepreci sevanje koaksialca in pa sevalni diagram antene v horizontalni ravnini je bolj simetricen.
LP, Sandi