Veter in antene

[S52OW]

Pred kratkim sem zamenjal quad z 3-band, 3-el. Eco Yagico...ravno zaradi
močnih vetrov.
Ponavadi obračam anteno proti severu, od koder prihajajo najmočnejši vetrovi. Se pravi - anteno obračam proti vetru, ker mislim da se tako razvije najmanj trenja na anteno in konstrukcijo, ki jo drži.
Sprašujem po vaših izkušnjah.

[S58F]

Pred kratkim sem zamenjal quad z 3-band, 3-el. Eco Yagico...ravno zaradi
močnih vetrov.
Ponavadi obračam anteno proti severu, od koder prihajajo najmočnejši vetrovi. Se pravi - anteno obračam proti vetru, ker mislim da se tako razvije najmanj trenja na anteno in konstrukcijo, ki jo drži.
Sprašujem po vaših izkušnjah.

Tilen,če bi rad doživel veter potem pridi pozimi do mene (moj QTH je točno na hribu 300 asl med Vipavo -Podnanosom)
V Ajdovskem klubu S53AAN so imeli v centru Ajdovščine postavljen Trivalov Qubical Quad (stara verzija) ....antena je krasila stolp precej zim ...baje da se je samo 1X zgodilo da jim je odtrgalo neko zico....potem so pa morali zaradi občine podreti stolp.
Zato Tilen...pomoje je bila napaka da si zamenjal Quad za Yagico
...v LJ. je veter "mačja sapica"...pri meni pa piha pozimi poprecno od 90 - 170 km/h ...(večkrat je zaprta cesta zaradi prevrnjenega tovornjaka + sunki so neverjetni) - za moj Quad se pa sploh ne bojim.

Vy de Erik

PS.
Če hoče Trival testirat anteno jo lahko pri meni ..saj ne samo Trival...tudi ostale firme.

[S52OW]

Živjo Erik.
Nedvomno so vetrovi pri tebi močnejši.
Ne podcenjevat vetra v Ljubljani. V zadnjih petih letih so prisotni vetrovi, ki lomijo drevesa. Včeraj recimo se nam niti ni zdelo, da hudo piha...pa so bili sonki do 70kmh, pa je bil lep dan.

Kakorkoli, mirneje spim....
Drugače pa pravijo, da je pri quadu bolj problem žled?!....

Tnx..

[S50B]

Živ!
Erik je malo falil glede quada v Ajdovščini! Quad je res bil nekaj časa, tudi eno žico je imel strgano nekaj časa, vendar ga je na kocu burja dobesedno zmlela.
Jaz imam 3 el. eco na Cesti (cca 3km zahodno od Ajdovščine), na višini okoli 10m. Zdržal je že 3 zime z sunki vetra tudi čez 200km, pa je še zmeraj cela. Res pa je da jo imam dobro sidrano in med rotatorjem in cevjo vzmet (džunto od fičota po domače...patent made by moj tast), katera aborbira suke in vrača anteno na prvotno mesto...........obrne jo tudi za 180 stopinj!!!.

Če je zdržala v krajih, kjer je veter doma, bo tudi tebi!

Lp de Borut S50B

[s56oa]

V naših krajih smo skoraj desetletje nazaj postavili 6 elementno Yagico za 10m. Ubil jo je žled. Na srečo smo kupili dve in nato drugo dali v "ojačanje" lokalnemu radioamatersko strojnemu majstru, ki je v votle elemente ruknil še dodatne aluminijaste cevi za ojačanje.

Reč še sedaj, po več kot 6 do 7 letih po ojačanju, še stoji OK. Trk, trk.
No ja, prekurilo je rotator - verjetno šviganje strel v okolici.

Skratka, najbolj se boj ledu. Rotator pa tudi mora imet dober "žlajf", razen če boš reč odrešil obremenitev na kak drug specijalen način, npr. z polžnim vodilom ali kakim drugim strojniškim trikom.

73 de S56IUA - Ognjen

[S57S]

Tilen 73!

Malo brskam po LEI in vidim, da ti ni nihče odgovoril na zastavljeno vprašanje.

Res je, kar praviš. Antena ''zdrži'' največ, če je obrnjena v smer od koder pihajo najmočnejši sunki vetra. Zato morda ne bi bilo napačno postaviti še kakšno vremensko postajco, ki meri tudi veter in zna izračunati povprečno smer najmočnejših 10-minutnih sunkov. Merilec vetra bi se dal povezati na komande rotatorja, kateri bi vedno poskrbel, da bi antena bila obrnjena proti vetru. Skrbi pravzaprav povzročajo večje in težje antene. Antena, kakršno imaš sedaj, bo verjetno zdržala tudi brez tega.

Za Ljubljano, tako površno, pa velja, da najmočneje piha nekako približno iz severa. Plus/minus cca 30 stopinj.

Zaledenitev (žled) pa je že druga zgodba, ki pa je v Ljubljanski kotlini redko tako močna, da bi aluminij lomila. Verjetnost, da bi obenem še ''orkansko'' zapihalo in še to iz ''napačne'' smeri, pa še toliko manjša.

Upam, da bo tvoj spanec sedaj nekoliko brezskrbnejši.

DX, de Aleksander, S57S

[s56oa]

No ja, jaz moram dodat, da je tisto anteno, za katero sem napisal trk, trk, pred parimi meseci raztrgalo na prafaktorje. Razlog: orkanski veter, ki smo ga fasali v novembru.

In ker se nam v naslednjih letih obetajo še dodatne klimatske spremembe zaradi povišanega deleža ogljikovega dioksida v atmosferi, se mi zdi, da bo verjetnost takšnih vremenskih dogodkov pri nas, vsako leto večja. Splača se imet vplačano zavarovanje. Za par jurjev SIT letno, zavaruješ reči vredne par 100 k SIT.

73 de S56IUA - Ognjen

[S50U]

Rotator pa tudi mora imet dober "žlajf", razen če boš reč odrešil obremenitev na kak drug specijalen način, npr. z polžnim vodilom ali kakim drugim strojniškim trikom.

Na naši lokaciji Gorski Vrh, 940 asl smo imeli kar nekaj težav z burjo in je pred leti vstrajno lomilo 3 el. full size 7 MHz beam na 40 metrskem stolpu, tudi rotor nam je polomilo enkrat. Tone, S54E je prišel do elegantne rešitve z ročno zavoro nad rotorjem, ročica sama pa je montirana spodaj pri tleh. Sicer je rešitev z motorjem preprosta, ampak kaj bi komplicirali če ni potrebe.
Že dolgo se pripravljam nekaj napisat na to temo pa več kot do urejanja načrtov še nisem prišel. Ročno zavoro se da videti na slikicah na moji http://lea.hamradio.si/~s50u spletni strani, spodaj dodajam nekaj za pokušino, da se lažje znajdete.

CUL Danilo, S50U

[S57Q]

Malo bolj zanimiva tema kot CB !

Tudi jaz sem na izpostavljeni lokaciji - kucelj nad Sevnico, 560 m asl, precej odprto, vsaj za veter.

Najprej nekaj "teorije". Za najmanjšo silo na rotorje in ostale konstrukcije, naj bi bile antene obrnjene pravokotno na smer vetra z svojo najmanjšo površino konstrukcije. Pri UKV Yagici je to pravokotno na elemente ( površina tankih in kratkih elementov je manjša od površine booma ). Pri KV Yagici to načeloma ni tako. 3 el. beam za 40 m ima površino elementov večjo od površine booma - obrniti anteno z boomom pravokotno na smer vetra. Da dobimo čim manjšo vrtilno silo na rotor, je treba paziti, da je antena vpeta na mast tako, da je površina antene na obeh straneh vpetja enaka. Tako veter na vsaki strani naleti na isto površino in povzroči isto silo vrtenja. Ker nastali sili povzročata nasprotna vrtilna momenta, je rezultanta sil nič - antena bi morala stati pri miru. Načeloma je dimenzioniranje konstrukcij na dinamične obremenitve, kar veter nedvomno je, zelo komplicirana zadeva.

V teoriji je to zelo jasno in lepo, če ........
V praksi veter, ki načeloma piha iz severne ( samo za primer ) smeri, že tako malo spreminja svojo smer - nikoli ni to točno severni, ampak + - kar nekaj stopinj. Zaradi mikrolokacije okoli naših stolpov ( sama konfiguracija terena, drevje, objekti, stolp in oblika same antene ), nastajajo zelo čudne turbulence vetra, ki popolnoma drugače napada naš aluminij, kot čisti severni veter. Vse skupaj se zelo poslabša seveda z žledenjem in ivjem na anteni ( pri mrazu zgubi aluminij še precej svoje elastičnosti - postaja čedalje bolj trd in se prične obnašati kot steklo - prične pokati ).

Kako sem "rešil" zadevo jaz.
Moj "tavelek" stolp je do višine 15 m jekleni jambor od elektra, spodaj 1,20 m kvadrat, zgoraj 0,50 m. V njega imam uležajen kandelaber ( od javne razsvetljave ) dolžine 9 m, od tega ga gleda ven 7,50 m. Kandelaber se vrti na konusnem valjčnem ležaju že z močjo mezinčka. Na 22 m imam montiran stari TH6DX, spodaj, na višini 18 m pa made in doma spacan 10 el. Yagi za 6 m ( dolžina booma 13 m ). Skoraj vsako leto dobim na antene žled ali pa vsaj dobro porcijo ivja. To zimo sem imel dvakrat ivje v kombinaciji z vetrom ( na Lisci, ki je malo vstran od mene so vremenarji izmerili 90 km/uro - ni ravno burja, ampak ... ). Vrteči kandelaber imam povezan z 12 m dolgo jekleno cevjo premera 48 mm ( 6/4 cole po vodovodarsko ) z rotorjem, ki je montiran skoraj na tleh.
Zakaj tako ?
Kot prvo je rotor zelo lahko popravljati na tleh ( težak, star polžast reduktor, ki ga poganja 24 V motor od brisalcev avtobusa - odpad, 20 jurjev SIT brez "glihanja" ). Druga, bolj pomembna stvar pa je ta, da 12 m dolga cev zelo lepo pobira sunke vetra, ker se pri malo močnejšem vetru zvija po torziji. Antene mi tako "plešejo" + - 20 stopinj v najmočnejšem vetru, ki sem ga opazoval. To se dogaja brez sunkov, kot bi gledal počasen posnetek. Sile vetra na same antene in tudi na rotorju niso sunkovite, ker jih amortizira cev. Za rotorje ( sploh JA proizvode ) so stalne sunkovite sile in vibracije, ki se pojavljajo pri vetru počasna in sigurna smrt ( gnili zobčeniki - celo PVC in špiater namesto jekla ). Stvar je konstrukcijsko zelo enostavna, tudi cenovno ugodna, pa čeprav izgleda malo čudno. Za manjše antene se lahko uporabi seveda tanjša cev in obratno, da zadeva deluje. Tako se izognemo izdelave kompliciranih zavor, potem pa še torzijskih elementov...

Kako dolgo bo to funkcioniralo, je še zmeraj največ odvisno od matere Narave HI. Vsekakor pa za radioamaterske antene še zmeraj veljajo 3 osnovna pravila :

1. Velike antene bolje "špilajo" na visokih stolpih.
2. Tudi kakšen kW ali več jim ne škoduje.
3. Antena, ki preživi zimo na stolpu je očitno premajhna.

Dobro "švajsanje" želim !

73 de Tone, S57Q

[S52RZ]

Spoštovani!

Zanimiva in zelo uporabna tema.

Moja izkušnja z gumi zglobom.

Za stolp uporabljam dva malo krajša železna kandelabr droga, nabita drug na drugega z klini za dostopanje. Skupna višina znaša 12 m. Pred več leti sem imel na tem postavljen Trivalov quad. Rotator "hom made" (reduktor z motorčkom za obračanje mešalnega ventila centralne kurjave). Nosilna cev za quad je bila dolga 3 m in vpeta v dva ležaja. Za blažitev sunkov vetra sem izdelal gumi zglob (giunta). Sunke kraške burje, tudi do 150km/h je quad štiri leta odlično prestajal. Usoden pa je bil izjemen žled, ko se je na žice in elemente antene nabralo nekaj sto kg ledu in vertikalni fiberglas palici sta se zlomili. Sedaj uporabljam multiband vertical anteno, kar je bistveno bistveno slabše in upam, da se spet vrnem k quadu.

GL 73 de Zdravko S52RZ

[s50k]

Danilo me je spomnil na vetrovno temo tukaj.

Sam imam yagice na 1050 m ASL ze kar nekaj casa. Zgoraj sta
burja in sever zelo doma. kt34xa na 32 m in 6 el yagi za 28 na 10 m
visine, ki sta trenutno v zraku, sta oba ojacana znotraj dodatno z
fiberglas cevmi. Brez siroke razlage je mogoce reci, da je to teoreticno
in prakticno najboljsa resitev za veter in zled.
Rost-frei, dodatni vijaki na spojih in
uporaba dvojnih matic je standard. kt35xa je tako na prepihu brez
servisa ze od 1997. Yagi za 28 je narejena doma in sledi taki mehaniki.
Sidrne vrvi na yagicah Phyllistran fi 10 mm.

2 el Quad je v zraku ze kar nekaj let. Problem tu so zice, 2.5 oz 4 mm2,
ki se zaradi guncanja vetra, ker so na stalnem mehanskem preizkusu,
vsake toliko potrgajo. Palice so Veplasove, od jamborov in jih bo
potrebno sedaj enkrat zamenjati, ker jih pred leti nisem zascitil z barvo.

Rotator na 32 m visine je velik polzast prenos, premer kolesa cca 35 cm.
Vse drugo pred tem ni zdrzalo dolgo. Brez zavor in absorberjev.

Nekaj foto materiala je na
http://lea.hamradio.si/~s50e/eng/postoj ... krnice.htm


Marko, S50K