Zepelini namesto satelitov

[s56wmn]

http://www.elec.york.ac.uk/comms/haps.html

[s55z]

http://www.elec.york.ac.uk/comms/haps.html

Ja ideja je stara že precej let in jo je že upokojeni prof. Leonardis z elektro faksa pred kakimi 10 leti razlagal. Upoabljale naj bi se kot relejne postaje, pozicijo pa naj bi zaradi precejšnjih vetrov na teh višinah avtomatsko vzdrževali elektromotorji.
Verjetno bi bilo zanimivo, podobno kot pri satelitih, tudi v radioamaterski uporabi. Recimo kot PR vozlišča, repetitorske postaje, itd. Samo projekt bi moral bit skupen še s kakšno pošto, al pa vojsko, ker je sicer zadeva predraga...

[S57S]

Dragan in ostali 73!

Ta ideja bo ostala le ideja, saj za daljše časovno obdobje ni uresničljiva.
Baloni bi morali biti dovolj visoko, da bi stvar imela smisel, dovolj
visoko pa glede vetra/smeri/temperature pomeni tole:

Sondiranje, meritev stanja atmosfere, na dan 22. januar 2004
(naj navedem le nekaj podatkov:)

višina (v metrih): hitrost vetra (m/s): smer''vetra'': temeratura (st. C.):
299 0.6 129 -4.1
1010 3.2 092 -9.4
2121 15.1 004 -15.8
3034 20.6 003 -19.9
6052 44.2 001 -34.5
8085 61.5 358 -44.0
10044 56.7 358 -55.8
15051 34.5 342 -60.9
19826 25.5 343 -58.4

Tako je bilo danes. Druge dni je drugače. Če bi hoteli ohranjati pozicijo
z elektromotorji bi verjetno bilo kmalu konec veselja. Z vgradnjo
več sončnih celic in večjih baterij, ki bi premostile temni del dneva, bi
potrebovali večji balon. Večji balon pomeni večji zračni upor, temu
sledijo močnejši ''motorji'' in stvar se ponovi.

Če bi takšne ''Zeppeline'' imeli privezane bližje k tlom, ne vem, kaj bi na
vrvice (žice so pretežke) rekli letalci. Nižje k tlom pa pomeni tudi manjši doseg. Stvar bi bila edinole smiselna, če bi balone pustili prosto ''plavajoče'', ki pa ne bi smeli odleteti previsoko, saj je tam pritisk že trako majhen, da bi balon verjetno počil. Ker pa so na teh višinah temperature okoli minus 60 st. C bi ''aparature'' morali verjetno ogrevati, kar pomeni dodatno izgubo elektrike za ''motorje''.

Pa še en problem je.
Molekule Vodika ali Helija, so tako majhne, da s časoma z lahkoto uidejo iz balona, ki ni prevlečen z ALU folijo. Aluminij pa pomeni dodatno težo.

Nič ne bo! Zato pa so tu geostacionarni sateliti!

73, Aleksander, S57S

[s55z]

Ja, Aleksander, niti nisem rekel, da je izvedljiva. Menda so takrat Japonci nekaj zadeve testirali, pa niso nikoli realizirali. Seveda predvsem zaradi omenjenih problemov...

Bi pa verjetno bilo zanimivo vsaj za lokalne komunikacije, saj bi en tak sistem pokril celo Slovenijo. Evo nam lasten "geostacionarni satelit", HI.

[s53mv]

Edini resni predlog je visokoletece letalo, ki krozi na visini 25-30km
priblizno 12-16ur in se potem vrne na letalisce za oskrbo kot vsako
drugo civilno letalo. Za zagotavljanje storitve po celi Sloveniji rabimo
tri letala: eno na delovnem mestu, eno na polnjenju goriva in eno
na servisiranju. Cena taksne stvari je priblizno 4000$ za vsako uro
letenja za koristni tovor teze okoli ene tone, ki se oskrbuje z energijo
iz turbin letala. (Glej letalo Proteus, izdelek firme Scaled Composites,
s katerim se igra Nasa). 73 de Matjaz S53MV

[S57NML]

A niso pri NASA(i) testirali tudi letala na solarno energijo in brez posadke,
za nekaj podobnega kar ste navedli zgoraj?? Zal se ne spomnim imena
tega programa...

73's

p.s. S57S imas morda, kaj vec podatkov o vremenskih sonda, ki se uporabljajo za Slovenijo?? Zadnjic sem eno sondo dobil v roke, ki je
pristala nekje nad Savinjsko....

[s53mv]

Racun za 500kg tezko letalo, ki lahko leti v obicajnih vremenskih razmerah
(obicajni veter, nikakor ne v burji) je priblizno taksen:
povrsina kril okoli 15m2, potrebna moc za krozenje na konstantni visini
okoli 5kW, hitrost okoli 90km/h. Na vecji visini je zaradi redkejsega zraka
pri enako velikih krilih in isti masi letala hitrost vecja, to pomeni se vecjo
moc. Na visini 10km nekje okoli 10kW itd.
Iz 15m2 soncnih celic dobimo pri posevnem vpadu soncnih zarkov pod 45
stopinj in izkoristku panelov 15% okoli 1600W, to je dosti manj od nujno
potrebnih 5kW na nizkih visinah in se vec visje. In se to samo opoldne!
Soncno gnano letalo lahko izdelamo le z dosti vecjimi krili, ampak potem
taksno letalo, ne glede na trdnost uporabljenih materialov, lahko leti le
v popolni odsotnosti vetra oziroma brez vsake turbolence. Stvar torej
postane tako nezna kot s plinom polnjeni balon, ki ga vsaka sapica
prekucne in razcefra. Soncno elektricno letalo je sicer lep laboratorijski
poskus, ampak v prakticnih vetrovih je povsem neuporabno...
73 de Matjaz S53MV

[s53ra]

Zanimivi, ti visokoleteči projekti... V enem CQ DL sem nekaj bral tudi o 2m SSB zvezah z odbojem od letal (linijskih, ki običajno letijo na cca. 10km visine). Utopija: na nekatera od teh letal bi lahko montirali low power ham repetitorje (npr. na Adriine A320)...

[s55z]

Ko smo že pri balonih: a je že kdo poskusil na npr. helijev balon navezat vertikalko za npr. 1.8 MHz in če, kakšni so bili rezultati?

V mirnem brezvetrnem vremenu bi bilo najbrž zanimivo, morda bi se pa celo dalo naredit polje faziranih vertikalk?

Spomnil sem se tudi neke GIZA antene (nekakšna štirirobna piramida, ki tudi predstavlja polje vertikalk in jim s preklopi (odvisno kater rob napajaš) spreminjaš smer sevanja), ki bi jo lahko izvedli z enim balonom...

Aha, pa ali je sploh dovoljena uporaba balonov v takšne namene, oziroma kakšna dovoljenja bi potrebovali...

[s57wos]

Ojla ...

Hmmm, mene pa bolj kot kaksna dovoljenja (saj bomo pocasi ze nase vertikalke za 2m postavljali na crno ) muci strosek okrog primernega balona, in helij tudi ni poceni v taksnih kolicinah.
Zanimivo je, mislim da je kaksni dve leti nazaj nekje v DL ali OE, nisem siguren, letel en "balonceh", v mosnjicku pa je imel kar nekaj radioamaterske tehnike, se ga je lepo slisalo tudi v S5.

[s53ra]

Lani smo (s58u, RK Piran) v CW field day-u postavili vertikalko za 160m ki jo je nosil balon (cca 50m žice - koliko jo je pač bilo, pa še par radialov po zemlji). Zadeva je kar v redu delovala... Precej smo se bali, da jo bo preveč zanašal veter, a je stala dokaj navpično.