Amidon toroidi

[S56SWA]

Mogoče kdo ve, kje bi lahko dobil amidon toroide (predvsem T50-6). Prav tako me zanima, ali kdo ve za kakšen dober 'tutorial' o tuljavah, predvsem kako se jih navija ter o raznih trikih in nasvetih, ki jih je potrebno upoštevati. Prosim za informacije.
73 de Andrej

[s56al]

Ce ne drugje, tukaj:

http://www.xs4all.nl/~barendh/Indexeng.htm

Cene sicer niso najnizje, je pa fant pripravljen poslati tudi samo en kos.

Lep pozdrav,
Sandi

[S56SWA]

S56AL, ti res vsakogar rešiš iz zagate (hi)...
Imam pa še eno vprašanje v zvezi s toroidi: npr. da poznaš število ovojev na toroidu ter tip toroida (ki pa ga je težko dobiti) - ali lahko v tem primeru uporabiš nek drug (frekvenčno ustrezen) toroid ter prilagodiš število ovojev???
Vem da sprašujem butaste stvari, ampak tuljav nisem še nikoli navijal.
Tnx in 73

[s56al]

Vprasanje ni nikoli butasto . Najosnovnejsa podatka za posamezen toroid sta frekvencno podrocje za katerega je primeren ter Al faktor. Pri uporabi v mocnostnih aplikacijah je tudi treba vedeti, kako veliko moc toroid se prenese, da ostanejo njegove karakteristike v okviru specificiranih oz. da pri feritnih materialih celo ne pride do nepovratnih okvar.

Frekvencno podrocje uporabnosti je za isti toroid razlicno, ce se uporabi le-tega v aplikaciji resonancnega kroga ali pa kot sirokopasovni transformator. Vsak material, iz katerega je toroid, je optimiran za doloceno frekvencno podrocje. Amidon izdeluje toroide iz dveh osnovnih tipov materiala - klasicne ferite (sintrani zelezovi oksidi) ter t.i. zelezovega prahu - sintran zelezov prah. Prvi so bolj primerni za sirokopasovne aplikacije, imajo vecji faktor Al pri isti velikosti, vendar vecja odstopanja ter pri termicnih preobremenitvah trajno spremenjene karakteristike (v skrajnem primeru celo razpade s spektakularnim pokom ). Toroidi na osnovi zelezovega prahu so bolj primerni za resonance kroge, filtre ipd. Tudi ce jih pregrejes, po ohladitvi ne spremenijo karakteristik.

AL faktor pove, koliko navojev je treba na toroid naviti za dosego zelene induktivnosti. Podaja se v nH ali uH za 1 ovoj oz. nH ali uH za 100 ovojev. Odvisen je od vrste materiala in velikosti toroida.

Induktivnost izracunas iz formule:

L = AL * N * N .... ce je Al podan v nH ali uH za 1 ovoj

oz.

L = Al * N * N / 10000 ... ce je AL podan v nH ali uH za 100 ovojev

kjer je N stevilo ovojev in L izracunana induktivnost v nH ce je Al podan v nH oz. v uH, ce je Al podan v uH.

Podatke za Amidonove toroide ni tezko najti na internetu. Namesto njih lahko uporabis toroide Iskra feriti, ki pa imajo po mojih izkusnjah vecja odstopanja od Amidonovih in so predvsem uporabni kot sirokopasovni transformatorji. Podatke bos nasel na njihovi spletni strani, kaksen vzorec pa ti bodo dali v Stegnah, ce se oglasis pri njih (predhodni dogovor po telefonu).

Mozno nadomestilo so tudi Siemensovi toroidi, feritni loncki ali jedra z dvema luknjicama. Narocis jih lahko prek Terne iz Buerklina, specifikacije pa bos nasel v Buerklin katalogu.

Tuljavo navijes na toroid tako, da prekrije ca. 1/2 do 3/4 oboda toroida. Navojev ne tlaciti po nepotrebnem prevec enega poleg drugega, ker s tem povecujes parazitne kapacitivnosti. Ce na toroidu ni dovolj prostora, je treba vzeti vecjega, uporabiti tanjso zico (vecje izgube) ali dati dva ali vec toroidov skupaj.

Transformatorji se obicajno navijajo v bifilarni ali trifilarni tehniki ce gre za napetostna prenosna razmerja 1 : 1, 1:2 ali 1:3, kar ustreza impedancnim prenosnim razmerjem 1:1, 1:2 oz. 1:9. To pomeni, da navijes dve ali tri zice hkrati kot bi navijal eno samo. Po navijanju konce posameznih zic ustrezno zvezes. Lahko se navije tudi kot avtotransformator, s cemer prisparas eno navitje vendar nimas potem galvanske locitve.
Ce bos malo pobrskal po spletu po raznih straneh namenjenih QRP samograditeljem bos gotovo nasel kaksno risbo taksnega navijanja. Lahko pa pogledas tudi v kaksen samograditeljski prirocnik (Metzger - Radio prirucnik, ARRL Handbook,...).

Pozdrav,
Sandi

[S56SWA]

Ravno t sem potreboval; tnx in LP