Stran 1 od 1

WCA S5 - 00298 Stari grad Vitanje

OdgovorObjavljeno: 14 Jun 2014, 15:59
Napisal/-a S51RU
Castle: Stari grad ( Goležev ali spodnji grad ) Vitanje

W C A Ref.: S5 - 00298

Datum aktivacije: 14. 06. 2014

Pozivni znak: S51RU / P

Operator: Marjan - S51RU


Poročilo o aktivaciji

Kratek opis

Razvaline gradu stojijo na strmi vzpetini na levem bregu Hudinje ob vhodu v sotesko, ker je nekoč stal mogočen kamnit grad Kot Castrum
(grad) Weitenstein (ime po rodbini vitanjskih )
Grad nosi WCA referenčno številko S5 - 00298

Zgodovina:

Stari vitanjski grad oz. Goležev grad, kot mu pravijo domačini, se prvič posredno omenja leta 1107, ko se omenja vitez Marchward (de Witenstain). Leta 1130 se omenja (med drugim) vitanjska posest v Marki, ki jo je cesar Lotar III. potrdil na novo ustanovljeni krški škofiji (et predia in Marchia: Dobrich, Stenniz, Frezniz...). Že kmalu nato, leta 1140, se v sicer ponarejeni listini, ki je nastala med leti 1172-1176, omenja grad Vitanje. Grad, ki ga je Herman, morda sin koroškega vojvode, z vojsko napadal in vznemirjal - Castrum... Witenstain... quod Hermannus inpugnat et infestat, je tedaj rimski kralj Konrad III. poleg drugih posesti potrdil krški cerkvi. V listinah iz let 1154 in 1173 se omenja vitez Odalskalk (Odelschalkus de Witenstaine), v eni izmed njih pa tudi njegov oče Eberhard. Leta 1144 naj bi se grad prvič omenjal v svojem izvornem imenu nekega Adalbrehta. Že pred letom 1224 so ga dobili v varstvo bratje Wulfing, Bertold in Henrik. Bertold je živel še leta 1264. Njegov potomec je bil najbrž Bertold II., ki se je na Vitanju obdržal vse do leta 1306 in se občasno imenoval tudi z vzdevkom Muttel, tako kot njegov sorodnik Henrik, ki je vsaj okoli leta 1299 živel na vitanjskem gradu. Leta 1306 sta bila gradiščana Ulschalk in Wulfin (Lindeški), leta 1326 pa Ulschalk in Kuno (Konrad). Slednji se je po Vitanju imenoval že leta 1317. Njim sledi več gradiščanov med katerimi so nekateri živeli tudi na novem gradu. Poseben uradnik je bil deželski sodnik Albreht, ki je identičen z Albrehtom (II.) iz Lindeka. Omenja se leta 1316, ko je v Mengšu prisostoval pri nekemu pomembnemu rodbinskemu dejanju. Leta 1368 se omenja neki Henrik, gradiščan in sodnik. Vseskozi v 14. stoletju se omenjajo tudi uradniki, ki so nosili naziv točaja (schenk). V virih je vseskozi moč zaznati močno prisotnost Lindeških v Vitanju, kar potrjujeta tudi zelo podobna grba (drevo s koreninami).
Vitanje se neposredno kot grad v virih omenja še: leta 1311 kot castrum Weitenstayn, leta 1322 in 1369 pa že kot altes haus. Zlasti je pomembna omemba iz leta 1201, ki jo je Orožen v svoji Celjski kroniki povzel takole: 4. maja je bil v našem kraju tak siloviti potres, da se je mnogo stanov ino gradov razsulo. V vitanjskem gradu se je poderl turn, ki je štajerskega ministeriala Hartolda ino sedem drugih oseb pobil.
Grad so po potresu obnovili in do leta 1430 so na njem še gospodovali vitanjski vitezi, krški ministerialci. Vitanjskim vitezom so v posesti gradu sledili razni kastelani, oskrbniki in najemniki, ki pa so hkrati upravljali tudi drugi, mlajši vitanjski grad. Iz teh let (1434, 1436 in 1440) se je v krškem škofijskem arhivu ohranilo več računskih knjig, ki nadrobno opisujejo tudi orožje, katerega so takrat hranili na gradu. Po Santoninovem sporočilu iz leta 1487 je bil grad tedaj tako kot mlajši istoimenski grad še dobro ohranjen in trden. Leta 1542 so ocenili njegovo vrednost na 100 funtov, že kmalu nato pa so ga bržčas opustili, saj je na Vischerjevi upodobiti iz okoli leta 1681 že hudo opustel. Da bi ga bil leta 1439 zavzel celjski vojskovodja Vitovec, ne drži. V Kroniki grofov Celjskih omenjeni turn zu Weittenstein ni vitanjski grad, pač pa v urbarju iz leta 1404 omenjeni dvor, stolp v Ljubnici.

Citirane omembe kažejo, da gre za enega najstarejših gradov na Slovenskem Štajerskem. Njegovo ime je slovenskega izvora, izvedenka iz besede vitati, ki je nekdaj pomenila prenočevati, muditi se. Nemški Weitenstein je tako ponemčena oblika slovenskega imena.

Razvaline gradu danes:

Do razvalin pelje gozdna pot iz južne in severne smeri. Najprimerneje je pustiti prevozno sredstvo v naselju in se do vrha pečine povzpeti peš. Velja opozoriti, da je hoja po območju razvalin starega vitanjskega gradu lahko zelo nevarna.

Tehnika za aktivacijo:

TX/RX: ICOM 706. Vir napajanja Ako baterija 46 Ah. Antena: Vertikal s preklapljanjem območij za KV in 5/8 vertikal za 2 M. Na 2 M aktiven le 1. 9. 2013. Nosilni drog antene: 9 m visoka teleskopska palica - fiber glas + 1 m podaljška za 40 M !

Povzetek:

Pogoji za delo so bili dokaj dobri. Vreme delno jasno in rahel veter. Čas dela 4 ure in dokaj slaba aktivnost. Zahvaljujem se: Lovru - S50LD za pomoč, za odzive lovcem iz drugih držav In iz S5, katerih je bilo tokrat 10.
Vzpostavil sem 71 zvez.

Se slišimo iz naslednje aktivacije !

73 & 11 de Marjan S51RU

Slike:
Slika

Slika

Slika

Re: WCA S5 - 00298 Stari grad Vitanje

OdgovorObjavljeno: 17 Jun 2014, 09:19
Napisal/-a s50ld
Samo tu ti bom napisal za vse tri aktivacije: ČESTITKE!!!

Zelo lepo oddelano in lepa poročila ...

Zelo mi je všeč, kako dodelaš S5 WCA zastavico z dodatnimi podatki. Dobra ideja :D