Napisal/-a s50ta » 13 Avg 2006, 20:55
Zivijo kompanija
Najprej se pridruzujem cestitkam Matjazu - S53MV, konstruktorju SuperVozelj projekta. Naj pa dodam se to, da bo drugo leto 10 let od kar deluje SuperVozelj S55YCP.
Hojhojhoj,
danses smo prvic pognali CPRST:S55YCP na hribu. Zveze grejo:
434.400 do MRZ in IDRIJA
434.200 do LJU
1298.68 se ne dela....upam, da jutri postelamo anteno do MRZ...
Prosimo dopolnite/popravite tabele...na IDRIJA in MRZ smo jih
za silo ze sami.....
73 de S56RTA, S56RTL in S53MV
Ker je bil Matjaz tokrat zelo skromen, bom na tem mestu napisal par stavkov vec, okoli dogajanja na samem zacetku postavitve vozlisca S55YCP. Skoraj celo desetletje je ze od tega, ko je Matjaz na fakulteti pristopil do mene z idejo, da bi postavili PR vozlisce na Crni prsti. Bil sem zelo vesel te ideje in moznosti sodelovanja z njim.
Toliko sem spremljal dogajanje v radioamaterskih vodah, da sem priblizno vedel kaj se dogaja, ce drugega ne sem takrat z veseljem prebiral članke Tehnike in konstruktorstva. Pa tudi hitrejsi "packet" se je obetal v Baski grapi, saj smo takrat na cluster in BBS hodili preko vozljisca S55YKK (Kuk), seveda na 1200 bps, pa se vsaj 10W je bilo treba spravit v anteno, da si prisel iz Grape.
Vecji del projekta postavitve vozlisca je seveda padel na Matjaza smo se pa vsak po svoje trudili in mu bili v pomoc. Spominjam se, kako je Matjaz predlagal, kaksen naj bo kot postavitve soncnih celic, da jih pozimi ne razbijejo ledene svece, ko se lomijo od strehe. Tako je Ljubo- S51ST pripravil kompletno konstrukcijo, v katero smo vgradili soncne celice in jih pritrdili na planinsko koco na Crni prsti. Vpadni kot sonca na soncne celice v tem primeru ni ravno idealen, so pa po devetih letih se vedno neposkodovane in dajejo zadosti energije za polnjenje akumulatorskih baterij. V spominu mi je ostalo tudi to, da smo Luku - S56RTL vedno nalozili najtezji nahrbtnik, pa je vseeno bil prvi na vrhu.
Takrat sem se prakticno prvic srecal z "mikrovalovi" in se nevede "zastrupil" ... hi. Seveda je na hrib sla tehnika, ki jo je Matjaz iz Nove gorice prinesel ze v delujocem stanju in postelano za dolocene frekvence. Na Crni prsti so potekala predvsem kovinarska, zidarska in instalacijska dela.
Tudi s Planinskim drustvom Podbrdo smo se zelo lepo domenili, da smo antenski sistem lahko pritrdili na planinsko koco in racunalnik, ter RTX-e postavili v planinsko kočo. Za ta namen so nam odobrili prostor, ki ga se vedno uporabljamo, ceprav vedno ni ravno vzorno pospravljen, ker ga vzdrzevalci planinske koce uporabljajo za odlaganje najrazlicnejsega orodja. Zaenkrat jih se vedno uspemo prepricati, da vsaj enkrat na leto na Matjazevo pobudo prostor pocistijo, da se da priti vsaj do nasih naprav.
Tudi luknjo skozi zid planinske koce so nam dovolili prevrtati, da smo pripeljali kable od anten do RTX-ov. Nikoli ne bom pozabil, kako smo si sposodili vibracijski vrtalnik in 40cm sveder, da bi prevrtali steno, ki je debelejsa od tistih 40 cm, vendar daljsega svedra pac ni bilo. Tako smo modrovali kako bi se zadeve lotili, ko pa smo določili mesto, kjer naj bi postavili uvodnico nam je po parih poskusih uspelo napraviti za naso cev preveliko luknjo v steni, ker se je odkrusil kar cel konkreten kamen. No tako smo se morali iti pa se zidarje...hi.
Seveda je bilo treba v casu postavitve vozljisca S55YCP parkrat tudi prespati v koci in naslednje jutro nadaljevati z delom. Tisti veceri, ko se je Matjaz razgovoril o satelitski tehnologiji in pojasnil marsikatero neznanko radijske tehnologije, so mi se posebej ostali v spominu.
Tudi marsikateri radioamater, ki ne zaide pogosto v tiste (nase) kraje je takrat prisel na Crno prst in ponudil roko pri postavljanju vozlisca. Tako sem imel priloznost spoznati Andreja - S51BW, pa Robija S53WW. Kasneje se je nam enkrat pridruzil se Damijan S53GA (ex. S57BDG) iz druge strani Crne prsti (Bohinja), pa tudi z Darkom - S57UUD smo se enkrat na Crni prsti ze srecal. Upam, da nobenega nisem pozabil, drugace pa se opravicujem.
Tako kot je Matjaz napisal je zgornji podatek zadosti dober pokazatelj, da je vozljisce trenutno se v zelo dobrem stanju, ceprav v zimskih razmerah kljubuje zimam, ki so precej ostre. Velja pa misliti za prihodnje, da bi bilo na vozliscu potrebno marsikaj obnoviti, oz. posodobiti. Trenutno pomagam ekipi Planinskega drustva Podbrdo, ki razmislja o prenovi koce na Crni prsti, na podrocju oskrbe z elektricno energijo. Vse kaze, da je tudi novo vodstvo planinskega drustva do radioamaterjev naklonjeno in upam, da bomo nasli formulo za skupno zadovoljstvo.
Tako kot vedno bom tudi tokrat zelo vesel, ce se uspemo z Matjazem skupaj odpraviti na Crno prst, veselim pa se tudi druzbe se katerega drugega radioamaterja, da bomo lazje nesli destilirano vodo...hi.
73 de Andrej S50TA (ex. S56RTA)