Živjo Boštjan.
Vidim, da si vpisal delane aktivatorje v SOTA database in se povzpel po "lovski" lestvici v zavidljive višave. Čestitam in upam, da se še mnogokrat slišimo.
Naj dodam še moje razmišljanje:
osebno tudi mene moti kriterij 150, ampak dokler ga ne spremenijo moramo shajati s tem kar imamo. Za popularizacijo radioamaterstva in SOTA programa bi veliko naredili, če bi tudi bolj navadni, ampak kljub vsemu zelo popularni in obljudeni hribčki dobili svojo SOTA referenčno številko. Tu mislim npr. na sebi bližnje: Šmarna gora, Rožnik, Ljubljanski grad/Orlov vrh, Nadgoriški hrib in drugi. Verjetno bi lahko vsak v svoji okolici našel vzpetino, ki je popularna, množično obiskana, vendar zaradi pravil ne izpolnjuje zahtev za dodelitev SOTA referenčne oznake.
Točkovanje je poglavje zase. Točke za višino so po državah dodeljene izrazito neenakomerno (pri nas je 1000m vrednih 4 točke, drugje pa bistveno več). Dosti bolj pošteno bi bilo, da bi npr. vsakih 100m višine prineslo 1 točko, tako bi bil Triglav vreden 28 točk in ne 10, kot sedaj. Prepričan sem, da bi bilo tako točkovanje pravičnejše in bi še bolj motiviralo aktivatorje. Hkrati bi aktivatorji tudi prej nabrali 1000 točk za "Planinskega kozla". Z obstoječim točkovanjem so aktivatorji postavljeni v izrazito neenakopraven položaj, saj morajo zato, da dosežejo 1000 točk na aktivacije hoditi nekaj let, medtem ko lovci lahko dosežejo 1000 točk v nekaj mesecih in že imajo osvojeno priznanje "Lenobo v kolibi".
Včasih se je točkoval vsak aktivatorski znak posebej, saj se je to štelo za dvojno oziroma večkratno ekspedicijo. Če bi naprimer na isti dan delali z istega hriba S57OPZ, S57BNX in S57D, potem bi lovec po vpisu v database dobil trojne točke. Pred nekaj leti so Angleži to spremenili in v istem dnevu se lovcem isti hrib samo enkrat šteje za točke, tudi če je delan na različnih bandih in modih. Točke za isti hrib lahko lovec dobi naslednji dan. Tudi tu so aktivatorji v izrazito neenakopravnem položaju, saj se jim hrib šteje za aktivatorske točke le enkrat v koledarskem letu, pri naslednih aktivacijah istega hriba v toku koledarskega leta dobijo nič točk. To sicer vzpodbuja aktivatorje, da aktivirajo čim več različnih hribov, vse skupaj pa je konec koncev povezano tudi s kar precejšnjimi stroški, saj bližnjih hribov s SOTA referenčno številko hitro zmanjka. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji srečo s hribi. Imamo jih več kot dovolj, za razliko od Nizozemske, ki ima 4, ali Belgije, ki jih ima 8. Luc, ON6DSL je na SOTA reflektorju zapisal, da bi morali v Belgiji spustiti kriterij iz 150 na 100m, da bi pridobili še nekaj hribov s SOTA referenčnimi oznakami, kajti ne zdi se mu zanimivo, da hodi na ene in iste hribe večkrat. Razmišlja celo o ukinitvi SOTA programa v Belgiji! Mi takih težav vsekakor nimamo.
In kot je zapisal Jurij, S57X: "taka so pravila". Če so nam všeč ali pa ne, mi smo tisti, ki lahko dajemo predloge, Angleži pa so na koncu tisti, ki jih sprejmejo ali pa tudi ne.
Na koncu lahko izrečem še zahvalo vsem, ki so se potrudili in pripeljali SOTA program v Slovenijo. Opravili so izjemno in obsežno delo. Sadove njihovega dela pa sedaj uživamo vsi, aktivatorji vrhov in lovci na vrhove. Dejstvo je in nekateri to priznajo, da je SOTA dejavnost izjemno popestrila radioamatersko dogajanje v Sloveniji. Najbolje to seveda vemo vsi tisti, ki smo že aktivni v SOTA programu. Veselimo se vsake zveze in vsakega novega SOTA aktivatorja in lovca. Lepo je, ko operator v drugi državi pozna tvoje ime, se veseli zveze s tabo in ti nameni nekaj prijaznih besed. In v prav takih zvezah vidim pravi duh radioamaterstva, ki je svetlobna leta stran od kilovatnih 59(9)/59(9) instant zvez.
73, Miloš S57D