S5/KA-006 Kladivo, 25.6.2010

[S57BNX]

Dan državnosti je prinesel s seboj mnogo dogodivščin. Miloš S57D se je odpravil na radioamaterski sejem v Friedrichshafen, Jan je bil povabljen na tridnevni pohod čez Polhograjske Dolomite, jaz pa sem se z Niko, Živo in Nežo odpravila v hribe. Z Romano, ki dela v planinski postojanki na Kofcah (1488m), smo bile dogovorjene, da bomo tam prespale in dva dni uživale na svežem zraku. Odločili sva se za dostop na Kofce s planine Dolžanke. Cesto proti Ljubelju sva zapustili pri Tržiču in se preko Tržiške Bistrice in Jelendola po makadamski cesti vzpeli na planino Dolžanko. Cesta je lepo vzdrževana in ob počasni vožnji ne povzroča nobenih težav. Z malo sreče sva našli parkirni prostor malo naprej od lovske koče. Ravno takrat je bila namreč maša v kapelici pod Kofcami in je bila planina zato bolj obljudena. Oprtale smo si nahrbtnike in se napotile po gozdu proti Kofcam. Po dobre pol ure hoje smo veselo pozdravile vse prijazne in delovne ljudi na planšariji. Odložile smo težke nahrbtnike in se malo razgledale naokoli. Ko smo bile že čisto domače, je napočil čas, da se ozremo še malo više po dolgem grebenu Košute. »Kladivo 2094m ali Veliki vrh 2088m?« sva se spraševali z Živo. Ker je bilo tistega dne vreme lepše kot napoved za prihodnji dan, sva se odločili za višjega in oddaljenega dvatisočaka, torej Kladivo.

V manjši nahrbtnik zložim potrebno hrano in pijačo in za vsak slučaj še minimalno opremo za SOTA aktivacijo. Nikoli se ne ve kdaj kaj prav pride. Odpravimo se do planine Šija in po uhojeni poti proti Kladivu. Markacije so sicer redke, a pot je dobro vidna. Ker sta najini punci že malo utrujeni, se počasi prebijamo navzgor. Na sedlu med malim in velikim kladivom ju parkirava v travo, založiva s hrano in pijačo in se sami odpraviva na vrh.



To se je izkazalo za odlično naložbo, saj so zaradi hrane pri njiju ostale tudi kavke, zaradi katerih sem si že v dolini delala skrbi. Tako mene niso motile pri aktivaciji. Vzpon na vrh Kladiva je sicer bolj strm, a sem pričakovala večjo plezarijo in krušljivost kamenja. Pa sem bila prijetno presenečena.



Na vrhu hitro razvijem zastavico in pripravim mojega Woxuna za aktivacijo. Kar sram me je, ker takšne (horuk) aktivacije nisem navajena. Je pa res preprosto in enostavno takole z enim vokcem in fleksibilno antenico aktivirati vrh.



Ker je le ta odprt na vse strani, sem imela v logu kaj kmalu 23 zvez. Dekleti pod vrhom sta si že odpočili in sta naju pričeli priganjati k odhodu. Za sestop smo si izbrale pot pod grebenom čez malo Kladivo proti Velikemu vrhu. Krožna pot vedno odkrije kaj novega. Imele pa smo tudi dovolj časa, saj se nam ni mudilo v dolino. Na Kofce smo se vrnile na pozno kosilo. Večer je minil v prijetnem pomenku in noč v hribih je bila zelo sladka. Zjutraj sva z Živo obiskali še Veliki vrh in po poznem zajtrku smo se vse štiri napotile proti domu. Skratka, privoščile smo si res lep pričetek počitnic.

73, Sabina S57BNX