V manjši nahrbtnik zložim potrebno hrano in pijačo in za vsak slučaj še minimalno opremo za SOTA aktivacijo. Nikoli se ne ve kdaj kaj prav pride. Odpravimo se do planine Šija in po uhojeni poti proti Kladivu. Markacije so sicer redke, a pot je dobro vidna. Ker sta najini punci že malo utrujeni, se počasi prebijamo navzgor. Na sedlu med malim in velikim kladivom ju parkirava v travo, založiva s hrano in pijačo in se sami odpraviva na vrh.

To se je izkazalo za odlično naložbo, saj so zaradi hrane pri njiju ostale tudi kavke, zaradi katerih sem si že v dolini delala skrbi. Tako mene niso motile pri aktivaciji. Vzpon na vrh Kladiva je sicer bolj strm, a sem pričakovala večjo plezarijo in krušljivost kamenja. Pa sem bila prijetno presenečena.

Na vrhu hitro razvijem zastavico in pripravim mojega Woxuna za aktivacijo. Kar sram me je, ker takšne (horuk) aktivacije nisem navajena. Je pa res preprosto in enostavno takole z enim vokcem in fleksibilno antenico aktivirati vrh.

Ker je le ta odprt na vse strani, sem imela v logu kaj kmalu 23 zvez. Dekleti pod vrhom sta si že odpočili in sta naju pričeli priganjati k odhodu. Za sestop smo si izbrale pot pod grebenom čez malo Kladivo proti Velikemu vrhu. Krožna pot vedno odkrije kaj novega. Imele pa smo tudi dovolj časa, saj se nam ni mudilo v dolino. Na Kofce smo se vrnile na pozno kosilo. Večer je minil v prijetnem pomenku in noč v hribih je bila zelo sladka. Zjutraj sva z Živo obiskali še Veliki vrh in po poznem zajtrku smo se vse štiri napotile proti domu. Skratka, privoščile smo si res lep pričetek počitnic.
73, Sabina S57BNX