Domačini poznajo tri Storžiče: Malega (1715 m), Srednjega (1860 m) in Velikega (2132 m). Južna pobočja vrha so strma, travnata s skalnimi čermi, nižje gozdnata, na severni in severovzhodni strani pa so stene in strme grape (najbolj znano je Žrelo med Psico in vrhom). Za Storžič so značilni štirje grebeni: severni, ki se za škrbino brez imena nadaljuje z ostrim Škarjevim robom (imenovan tudi Šija, v bližini so tako imenovane Nagelnove peči) ter se prek Škarjeve peči (1671 m) zniža v Javorniški preval (1465 m); zahodni, ki se prek sedla nad grapo Žrelo na severni strani nadaljuje na Psico (1769 m) in se prek sedla Velika Poljana zaključi na sedlu Mala Poljana; vzhodni, ki strmo pada na Bašeljski preval (1630 m), ter jugozahodni, ki se spušča z vrha proti Široki dolini. Po vseh grebenih vodijo markirane poti, le pot po jugozahodnem je nemarkirana. Na južni strani gore je razgleden grič (918 m), kjer na poseki stoji cerkev sv. Lovrenca (892 m). Pod Bašeljsko grapo je soteska Belice (naravna znamenitost), pod Škarjevim robom pa je podzemna jama.
Prvi so na vrh Storžiča pristopili botaniki, leta 1758 J. A. Scopoli, 1762 F. K. Wulfen, 1793 Franc Hohenwart. Prve poti na Storžič je opisal E. Graf 1877. Iz zgodovine je znan velik plaz na severni strani gore leta 1937, ki je zahteval devet žrtev smučarske tekme.
V pobočjih Storžiča bomo našli celo vrsto gorskega cvetja (avrikelj ali lepi jeglič, alpski zvonček, navadni, dišeči, progasti in Blagayev volčin idr.):
Storžič je najvišji v bližnji okolici, zato je z vrha lep razgled na vse strani.
Vrh je planinsko precej obiskan, tako v kopnem kot tudi pozimi. Severna stran gore je plezalsko dobro obdelana. Najbolj znana je Kramarjeva smer, ki vodi mimo Bivaka v Storžiču, poteka pa večinoma po strmi grapi. Ime ima po alpinistu Roku Kramarju, ki je med NOV padel kot kurir v Spodnjem Lomu. Kramar je s tremi soplezalci 16. junija 1940 prvič preplezal smer.
Na vrh vodi cela kopica poti, dostope pa olajšajo planinske in pastirske koče: Dom pod Storžičem, Dom na Kališču, zavetišče Velika Poljana in Krničarjeva koča. Pa naštejmo vse poti: Od Doma pod Storžičem čez Škarjev rob, zahtevna markirana pot, 3.30 h, od Doma pod Storžičem (do Doma je cesta) skozi Žrelo, zelo zahtevna markirana pot, 3 h, Od Krničarjeve koče (do sem nezahtevne poti iz vasi Trstenik, Povlje ali Bašlja, 2.30 h) po Javorniški grapi, nezahtevna markirana pot, 2 h, iz Bašlja jugozahodnem grebenu, zahtevna, nemarkirana pot, 3.30 h, iz Bašlja mimo lovskega bivaka, zahtevna nemarkirana pot, 3.30 h, od Doma na Kališču (do sem nezahtevne markirane poti iz Bašlja ali Mač, 2 h) po vzhodnem grebenu, nezahtevna markirana pot, 1 ura 45 minut, iz doline Podstoržič čez Bašeljski preval, nezahtevna markirana pot, 2.30 h in iz Podstoržiča čez Javorniški preval ter Škarjev rob, zahtevna markirana pot, 3.30-4 h.( povzeto po: http://www.gore-ljudje.net )
V poletnem času so zaradi vročine na južni strani priporočljive poti iz severne strani. Moj predlog Lukasu S57LU je bil sledeč: gor skozi Žrelo in po zahodnem grebenu, dol čez Škarje. Večina vzpona bo potekala po hladni severni strani, prečenje grebena bo razgledno in morda bo zapihal tudi prijazni veter, da nam ne bo preveč vroče. V sestopu se bomo spet obrnili na prijetnejšo severno stran in se čez razgleden greben vrnili na izhodišče. Vse skupaj nam bo vzelo približno 7 ur. Pot je mestoma zelo zahtevna, vendar dobro zavarovana.
In po dveh urah in pol doseževa vrh:
Po uspešni aktivaciji se vrneva čez dolgočasni Škarjev rob....
Hvala vsem za QSO in spote na SOTAwatch in DXclustru.
Srečno in 73, Lukas S57LU in Zvone S57PZ