S50LEA

Radioamaterski forum
Danes je 15 Nov 2019, 04:09

Vsi časi so UTC + 1 ura




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 1 prispevek ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: S5/JA-022 Krn, 6.8.2009
OdgovorObjavljeno: 10 Avg 2009, 14:40 
Odsoten
Moderator
Uporabniški avatar

Pridružen: 01 Maj 2003, 16:09
Prispevkov: 1181
Kraj: Ljubljana - JN76GC
S Krnom imava Sabina S57BNX in jaz neporavnane račune že kakšnih sedemnajst let, od takrat, ko sva se prvič iz smeri Lepene, po mulatieri, do Krnskih jezer odpravila na njegov vrh. Zaradi nenadnega poslabšanja vremena, sva bila zaradi lastne varnosti primorana opustiti cilj, se obrniti pri Krnskem jezeru in se vrniti v dolino. Vsa ta leta je v nama tlela želja, da se vrneva in osvojiva vrh, ki naju neustavljivo privlači vsakič, ko obiščeva Posočje in ga uzreva v daljavi. Tokrat imava za uspešno osvojitev vrha še en velik razlog več: na vrhu 2244m visokega Krna bova izvedla SOTA aktivacijo, saj je vrhu že dobro leto določena SOTA referenčna oznaka S5/JA-022. Odločitev je padla in priprave na večdnevno pustolovščino so se začele s pazljivim spremljanjem vremenske situacije in določanjem najugodnejšega datuma za osvojitev Krna. Alpinistični pohod bo združen s taborjenjem ob reki Soči, zato je bilo treba pripraviti ne le radioamatersko in pohodniško opremo, ampak tudi opremo za taborjenje z najnujnejšimi zalogami hrane in obleke. Vremenarji so napovedali nekaj dni stabilnega suhega vremena in

SOTA ekspedicija na Krn, S5/JA-022

se je lahko začela. Iz Ljubljane smo se preko Škofje Loke in Hotavelj odpravili proti Kobaridu. Le kaj imajo pri tem Hotavlje, se verjetno sprašuje marsikateri od bralcev. Odgovor je čisto enostaven. V Hotavljah smo se morali obvezno ustaviti pri Zvonetu S57OPZ in popiti kavo, :D , tako za srečo, nikoli se ne ve ... :P .

Postanek med potjo, na strešnem nosilcu je torba s taborniško opremo:

Slika

V Kobarid, v avtokamp Koren, prispemo ob predvidenem času. Na vrsti je postavljanje tabora. Vsi poprimemo za delo in šotor hitro postavimo. Tudi vsa ostala oprema je razložena in pripravljena za uporabo:

Slika Slika

Slika

Potem se odpravimo na večerjo v gostišče "Jazbec" v bližnje Idrsko. Tako bo porabljen denar ostal v SOTA "žlahti", Roman S52RR že ve zakaj. :lol: Pogled izpred gostišča na naš jutrišnji cilj. Okoli vrha se podijo meglice:

Slika

Krn je mogočna gora. To si najlažje predstavljamo tako, če napišem, da Idrsko leži na 210m nadmorske višine, torej je višinska razlika do vrha kar spoštljivih 2034m. S to višino predstavlja Krn tudi najvišji vrh Krnskega pogorja. Vrh je razgleden, ob lepem vremenu se z njega lepo vidi Jadransko morje, Kaninsko pogorje, Triglav z okolico in v daljavi Kamniške in Savinjske Alpe. Z vrha je tudi prelep razgled na Krnsko jezero in dolino reke Soče.

Naslednji dan zgodaj zjutraj vstanemo, tako lahko ob 6:00 že krenemo z izbranega izhodišča proti vrhu. Za izhodišče smo si izbrali južni, primorski dostop s planine Kuhinja, ki leži na nadmorski višini 991m. Tako nas do vrha loči še 1253m višinske razlike. Začetek poti:

Slika

Dostop do izhodišča:
Iz Tolmina se peljemo proti Kobaridu ali obratno, a le do mesta, kjer nas oznake za Kamno usmerijo desno (iz smeri Kobarida pa levo) čez most. Razmeroma ozki in vzpenjajoči cesti nato sledimo v smeri vasi Vrsno in višje Krn. Od vasice Krn pa nadaljujemo v smeri koče na planini Kuhinja. Parkiramo na parkirišču, ki se nahaja le nekaj minut pred omenjeno kočo (nadaljnja vožnja je prepovedana).

Slika

Opis poti:
S parkirišča od katerega je prepovedana nadaljnja vožnja se usmerimo na levo spodnjo cesto, ki nas v manj kot petih minutah hoje pripelje do koče na planini Kuhinja. Pri koči se usmerimo desno rahlo navzgor v smeri Krna. Pot naprej se sprva zložno, nato pa občasno bolj strmo vzpenja po travnatih pobočjih, ki so pregrajena s pašnimi ograjami. Pot, ki nekajkrat preči slabšo gorsko cesto nas po približno 40 minutah hoje pripelje do starega vojaškega zaselka na planini Slapnik. Pot naprej še nekajkrat preči cesto, nato pa se nam priključi pot od konca ceste (planina Zaslap). Pot nato v zmernem vzponu po travnatih pobočjih preči nekoliko v desno, nato pa spet v levo do neoznačenega razpotja poti na predelu imenovanem Leger. Nadaljujemo naravnost do jugozahodnega grebena Krna (pot desno gre na Krnsko škrbino). Ko nas pot pripelje na greben, se nam odpre lep razgled na Matajur in Kobariški Stol in dolino reke Soče. Široka pot se nato vzpenja ob grebenu v cik cak ovinkih (v ključih). Gomiščkovemu zavetišču na Krnu se vse bolj približujemo, a do njega imamo še kar nekaj hoje. V zadnjem delu vzpona do zavetišča pot postaja vse bolj kamnita a še vedno zelo široka. Od zavetišča nadaljujemo v smeri Krna katerega dosežemo po desetih minutah hoje po vršnem kamnitem pobočju gore. (dostop in opis poti povzet po http://www.hribi.net)

Slika

Prva jutranja zarja, dolina reke Soče je še zavita v meglo, na nasprotnem bregu je greben Kolovrata obsijan s prvimi jutranjimi žarki:

Slika

Po 40 minutah hoje pridemo do starega vojaškega zaselka na planini Slapnik:

Slika

Sledi Soške fronte so vidne kamorkoli se ozremo, pa naj si bodo to v živo skalo izdolbene kaverne, ostanki zarjavele bodeče žice okoli vojaških položajev, spremenjena pokrajina zaradi silovitega topovskega obstreljevanja ....

Slika

Soška fronta je bila del bojišča, ki je v prvi svetovni vojni med italijansko in avstroogrsko vojsko potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh. Spomin na prizorišče prve svetovne vojne je najbolj živ v Italiji, saj sta ga zaznamovala dva velika dogodka: zavzetje Krna na začetku vojne in poraz pri Kobaridu 29 mesecev kasneje.

Nadaljujemo pot proti planini Zaslap, prvi sončni žarki oplazijo jugozahodni greben Krna, kjer je s 1602m najvišji Kožljak ...

Slika

.... malo kasneje se greben pokaže v vsej svoji lepoti:

Slika

Pot se potem nadaljuje po mulatieri, ki se v okljukih vzpenja proti vrhu. Zavetišče lahko skoraj ves čas opazujemo, a je do njega še kar precejšen kos poti, okljukov kar ni videti konca, ko hodimo in hodimo. Zdi se nam, da je vrh na dosegu roke, pa se nam z vsakim okljukom kot fatamorgana izmakne in preizkuša našo potrpežljivost in odločnost za osvojitev vrha je na hudi preizkušnji.

Gomiščkovo zavetišče leži na nadmorski višini 2182m tik pod vrhom Krna. Njegova zgodovina sega daleč v preteklost, saj so prvo zavetišče zgradili že Italijani v spomin na zavzetje Krna. Leta 1951 pa je PD Nova Gorica dogradilo zavetišče Italijanov, ter ga poimenovalo po Ervinu Gomiščku iz Solkana, ki se je smrtno ponesrečil, ko je šel zavarovat zavetišče pred zimo.

Slika

Zmaga ....

ZASEDBA KRNA (MONTE NERO*)
To akcijo je vodil general Etna, ki je zaukazal sočasni napad z dveh strani in sicer z grebena Krnčice ter po plošči s Kožljaka. Etna je za ta napad določil 2 bataljona alpinov, ki sta se 15. junija zvečer odpravila na to akcijo. Na vrhu Krna so branilci presenetljivo bili neizkušeni Ogri, ki so napadalce s plošče opazili šele na razdalji 50m ob 3:30 zjutraj. Ogri so začeli takoj streljati, vendar prepozno. Italijanov je bilo več in v boju na nož so tudi zmagali. Vodja napada Alberto Picco je v boju padel. Njemu v spomin so Italijani po koncu prve svetovne vojne pod vrhom Krna postavili monumentalno zavetišče po imenu "Rifugio Alberto Picco".
*Monte Nero je nastalo iz napačnega prevoda imena Krn, saj so Italijani mislili, da beseda Krn izvira iz črn (nero). (povzeto po http://www.geocities.com/krn_page/zasedba_krna.htm)

Slika

..... in poraz:

12. soška bitka (24. oktober – 27. oktober 1917)
Avstrijsko-nemške priprave na 12. ofenzivo so se zaradi strahu začele že v 11. ofenzivi. Avstrijskim vojakom so priskočili na pomoč nemški, načrt poimenovan »Zvestoba v orožju«, pa je pripravil nemški general Krafft von Dellmensingen. Italijanski generali so ukazali obrambo. 24. oktobra so ob 2:00 zjutraj avstrijski in nemški vojaki pri Kobaridu silovito napadli. Uporabili so bojni plin ter bliskovito skupno akcijo pehote in topništva. Italijani so jih lahko zaustavili šele pri reki Piavi, ko so jim na pomoč priskočili še drugi vojaki. Italijani so, da bi zmanjšali težo poraza to bitko poimenovali »Čudež pri Kobaridu«. (povzeto po http://sl.wikipedia.org)

Bitka pri Kobaridu velja za največjo visokogorsko in najbolj uspešno prebojno operacijo v prvi svetovni vojni v kateri zasledimo elemente bliskovite vojne (blitzkrieg), tu je izkušnje uspešno nabiral mladi nadporočnik Erwin Rommel, Ernestu Hemingwayu pa sta trpljenje vojakov s fronte ter neuslišana ljubezen dala navdih za knjigo Zbogom orožje (A Farewell to Arms).

Od Gomiščkovega zavetišča je do vrha še deset minut hoje. Vsaka pot ima svoj konec (razen, če ne hodiš v krogu :lol: ) in tako smo tudi mi prišli do vrha. Z velikim olajšanjem sem odložil osemnajstkilogramski nahrbtnik, požirek ali dva vode za osvežitev in že smo lahko opazovali čudoviti razgled, ki se nam je odpiral na vse strani neba. Pogled proti Krnskemu jezeru, proti točki kjer sva se pri prvem poizkusu osvojitve vrha obrnila in se vrnila v dolino:

Slika

Vrh Krna predstavlja manjša ploščad posejana z možici (stebrički). Prostora za postavljanje antene ni ravno v izobilju, še posebno, ker se je vsakih nekaj minut na vrhu drenjalo precejšnje število planincev. Najprej sem začel s SOTA aktivacijo na 70 in 145MHz, potem pa še na 7MHz. Zaradi problemov, ki bi jih utegnil imeti s sidranjem sem se odločil, da podporno palico kar po "ribiško" položim čez možica ( v smeri Krnskega jezera - nikoli ne veš, mogoče pa prime še kakšna riba, :lol: ) in tako sem dobil vertikalno anteno s horizontalno polarizacijo. :lol: Samo upal sem lahko, da bo vgrajeni avtomatski antenski tuner v postaji ICOM IC-703 uspel poglasiti tako "nemarno" postavljeno anteno. Antenski tuner me ni razočaral in tako sem lahko uspešno delal tudi na 7MHz področju.

Slika Slika

Slika

Sabina je v spremstvu hčerke Nike prišla na vrh za mano in uspešno aktivirala vrh na 144MHz. Sledilo je pospravljanje opreme in spust v dolino:

Slika

Del poti navzdol so nas s svojo družbo in blejanjem razveseljevale ovčke:

Slika

Slika

Še zadnji pogled na prehojeno pot, vrh Krna se skriva v oblakih:

Slika

Ob 19:00 smo prispeli nazaj na izhodišče k avtu. Zmagali smo! Osvojili smo Krn! Utrujeni od prehojene poti smo se polni doživetij vrnili v kamp in si privoščili dobro in obilno večerjo. Naslednji dan smo občudovali lepote Kobarida in obiskali Kobariški muzej v katerem je predstavljeno dogajanje v Posočju med prvo svetovno vojno:

Slika

Dan je kar prehitro minil in po prespani noči je bil že čas za odhod domov. Zložili in pospravili smo opremo za taborjenje in se preko prelaza Predel ter Trbiža vrnili domov.

SOTA aktivacija v številkah:
- skupno število zvez: 50 QSO
- 7MHz: 23 QSO
- 70MHz: 3 QSO
- 144MHz: 24 QSO
- S2S: 12 QSO
- DXCC: 11 (S5, OE, DK, HB9, G, 9A, ON, PA, OK, GM, I)

Hvala vsem za zveze in za spote na DXclustru in SOTAwatch. Naša SOTA ekspedicija na Krn se je uspešno zaključila.

73, Miloš S57D

_________________
SWL: S5-RS-001 EX: S52DM, YT3DM, YU3TEU, YU3-RS-1088


Na vrh
 Profil  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 1 prispevek ] 

Vsi časi so UTC + 1 ura


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  
cron
Powered by phpBB® Forum Software © phpBB Group