Iz ne preveč lepega jutra se je naredil lep, sončen dan. V nahrbtnik zložim opremo za UKV aktivacijo, sendviče in piškote za otroke in upanje, da nama bo uspelo. Odpeljemo se v Hotavlje, kjer je bilo zborno mesto za Pordenone. Skupaj spijemo kavo in fantje se odpeljejo. Midve pa se odločiva za aktivacijo Sv. Treh kraljev, S5/TK-025. Hrib je dokaj blizu in nanj se lahko pride po dveh, treh ali štirih. To zadnje je zame trenutno pomembno, saj imam pohodni mavec in še vedno opornice. Pokličem Boštjana S57GB in ga prosim, da mi napiše najavo na SOTA forum. Hvala Boštjan!
Vrh je visok 884m in nam nudi prelep razgled na vse štiri strani neba. Na vrhu je cerkev posvečena Sv. Trem kraljem. Anteno postavim na njen južni konec, da imam odprto področje proti Ljubljani, Dolenjski in Notranjski. Preklopim ICOM IC-V82 in še pred napovedanim časom pričnem z aktivacijo. Takoj naredim tri zveze. Med njimi tudi z Juretom S57XX, ki je v tistem času aktiviral Gabrško goro. Potem pa (o ne še prosim), mi odpove poslušnost akumulator. Rezervni je lepo doma na varnem. Takoj se spomnim na Toma S56G in njegovo prvo SOTA aktivacijo. S seboj sem imela še enega vokca in v hipu je bil priklopljen. Takoj naredim še četrto zvezo. Zelo vesela sem bila Stanke, saj se že dolgo nisva slišali. Malo se pomeniva in kličem dalje CQ. A glej ga zlomka! Vse je nemo. Slovenija je izumrla. Nič. Zamenjam usmerjeno anteno za vertikalko in še vedno nič. Zamenjam lokacijo in še vedno nič.
Kaj pa je to danes? Kje pa so vsi? Seveda, nekaj jih je na sejmu, pa počitnice se pričenjajo, pa še kaj? Po dvajsetih minutah klicanja v temo se naveličam. Očitno mi danes ni namenjeno kaj velikega. Aktivacija je veljavna in to je vse. Bolj Pirova zmaga, a saj vendar ni vsak dan nedelja, mar ne. Vlasta me potolaži: »Po štirih si prišla na hrib za štiri točke. Naredila si štiri zveze v štirih minutah in še štiri otroke si imela zraven. Kaj bi pa še rada?« Pa naj še kdo reče, da 4 ni posebna številka.
Vračamo se čez Žiri. Poglej no, Alpina ima razprodajo čevljev. Parkiramo avto in se sprehodimo med stojnicami. Jaz imam nogo še v prisilnem škornju, zato nimam veselja s pomerjanjem. Zato pa otrokom kupiva čevlje in sandale. Na koncu si privoščimo še sladoled in aktivacija se lahko zaključi.
73 & 88, Sabina S57BNX
