Cerkljansko hribovje je nekako odmaknjeno od pogosto obiskovanih gora Slovenije. Kojca je gotovo ena pomembnejših gora na tem področju. Stoji južno od Porezna, od koder jo tudi najlepše vidimo. Opazimo jo tudi z vrhov Spodnjih Bohinjskih gora. Z njenega vrha je lep razgled na Cerkljansko in na gore od Črne prsti do Krna. Pomaknjena pa je tako daleč na jug, da je ni na nobenem gorskem zemljevidu.
Kojca je najbolj znana po velikanu slovenske mladinske književnosti Francetu Bevku, ki se je rodil v vasi Zakojca zahodno pod goro. V svojih povestih pogosto opisuje svoj otroški svet in pokrajino, kjer je odraščal.
Bevkova mladost
Ondod sem tekal kot bosopet deček in plašil kokoši, zaradi česar je babica trdila, da sem "divjak". Nisem bil sam. Spremljala me je cela vrsta bratcev in sestric, ki sem jim bil poglavar. Pestoval sem jih, jih varoval in kratkočasil, pripravljal zdaj v jok, zdaj v smeh. Tresel sem jim hruške in klatil jabolka, da so se z njimi gostili. Vodil sem jih občudovat rogato in bradato kozo v kozjaku za hišo. Peljal sem jih v skalovje, kjer so se med divjimi nageljni greli modrasi. Ali pa sem jih izvabil v sosedov gozd tik ob sadovnjaku. Tam sem se jim skril in se oglašal kot zver, da so se tresli od strahu. Tega mi niso nikoli za dolgo zamerili. Prej in slej so se me držali kot robida.
France Bevk: Mladost med gorami
Na vzhodni strani pa je še druga zanimivost: aragonitna jama v vasi Ravne. Nenavadno kosmate minerale si lahko ogledamo ob spremstvu domačinov, saj je vhod v jamo kar na njihovem dvorišču.
Med planinci je Kojca po krivici razmeroma malo znana. Nanjo so speljane kar tri markirane poti: iz Zakojce, iz Bukovega in iz Jesenice, ki pa niso opisane v nobenem vodniku. Vršna travnata pobočja so zelo prijetna in razgledna.
Moje izhodišče je prelaz Vrh ravni, kjer pustimo avto. Od tukaj se levo podamo na Kojco ali
se odločimo za desno in po treh urah vzpona dosežemo Porezen, ki ima tudi SOTA referenco S5/CP-002.
Ker sem jaz odločen osvojiti Kojco se podam levo na kolovozno pot. Pot je od začetka položna, ravno pravšnja za ogrevanje na vzpon , ki nas čaka kasneje. Po 15 minutni hoji prečkamo Hudičev rob:
Nato prečkamo majčken studenec vode:
Prispemo do razgledne točke Lipje:
Tu si prvič lahko spočijemo in ogledamo okolico. Borovnice so že nastavile plodove:
Pot se na to začne strmo vzpenjat po urejenem bukovem gozdu:
Včasih se malo izravna, da zajamemo sapo:
Zadnjih 30 minut hoje strmina dosega nagib od 45 do 60 stopinj:
Vse poti so zelo dobro označene, tako da ni bojazni da bi se izgubili:
Po eni uri grizenja kolen končno dosežemo vrh, ki pa danes ni sameval saj je bil tradicijonalni 1. Majski pohod na Kojco:
Odmaknem se malo od samega vrha in postavim antene in opreme za aktivacijo in aktivacija se prične:
Aktivacijo sem začel na 7 MHz, kjer sem skompletiral 31 zvez , nato sem se preselil na 70Mhz, kjer naredim 3 zveze, tudi S2S vezo z Juretom S57XX/p, sledi 5 zvez na 50MHz in končam na 145MHz kjer vknižim 7 zvez v LOG. Skupaj naredim 9 DXCC.
Seveda pa tudi QRMa ni manjkalo:
Tako, kot že večkrat sem tudi danes delal reklamo za SOTO, žal nisem imel druge izbire...
Po uspešni aktivaciji se srečno vrnem v dolino.
Zahvaljujem se vsem za QSO in spote na SOTAwatch in DXclustru.
73, Zvone S57OPZ