S5/RG-016 Mokrec, 18.10.2008

[S57D]

Ker sva bila malo prepozna za pravo HF/VHF SOTA ekspedicijo, sva se na hitro odločila, da aktivirava bližnji Mokrec, S5/RG-016, samo na UKVju. Mokrec (domačini ga imenujejo Mokrc) je 1059m visok hrib JV od veliko bolj poznanega Krima.

Mokrec je bil zelo pomemben med drugo svetovno vojno in na njem je še danes označeno taborišče Šercerjeve brigade in nekaj spominskih znamenj padlim borcem. Toda na območju Mokreca so boji divjali že precej prej, ko so bili strah in trepet Turki. Z njimi je tudi povezana legenda o imenu vasi Krvava Peč, ki se je nekoč imenovala Rožne Doline. Ko so Turki napadli tabor ob bližnji cerki sv. Lenarta, naj bi se dve deklici vrgli čez steno v prepad, da ne bi prišli v roke Turkov in postali sužnji. Skale naj bi bile od njune krvi še danes krvave. (povzeto po http://www.gea-on.net)

Mokrec je bil dolgo časa tako kot bolj poznani Krim v domeni JLA, zato so se ga planinske poti izogibale. Sedaj so drugi časi in na vrh se lahko povzpnemo po stari vojaški gozdni cesti. Na prelazu izberemo drugi odcep levo, na kar nas opozorijo tudi markacije.



Od tu naprej je do vrha potrebno hoditi še 25 minut. Pot do vrha je odlično označena z dobro vidnimi novimi markacijami.



Na vrhu se nahaja prijetna jasa, ki pa je dokaj obraščena z vegetacijo, ki je redkejša v smeri Krima (SZ) in J, kar si razlagam s polpreteklo vojaško uporabo vrha. Prostora je dovolj za razprostiranje KV anten. Prihodnjič prav gotovo prinesem na vrh še opremo za KV aktivacijo. Slika jase v smeri J-->S:



Kljub temu, da sva hrib aktivirala samo na UKVju, sva skupaj naredila 52 QSOjev, od tega 14 S2S zvez, kar se mi zdi dokaj dober rezultat. Verjetno je veliko število zvez povezano z uspešno predstavitvijo SOTA dejavnosti na jesenskem radioamaterskem sejmu, prejšnjo soboto, v Sostrem pri Ljubljani.

Približno na sredi aktivacije sva zaslišala strašno štirinožno lomastenje, ki se nama je dokaj hitro bližalo iz zahodne smeri, čez nizke grmičke. Pogled proti smeri iz katere je prihajal hrup ni razkril nič. Seveda se je Sabina takoj spomnila, da bi to utegnil biti medved, ki v tem koncu sploh ni nobena redkost. Začela je malo glasneje klicati CQ , jaz pa sem še bolj oprezal v smeri iz katere se nama je približevala nepoznana nevarnost. Na srečo se je kmalu izkazalo, da štiri noge ne pripadajo osumljenemu kosmatemu osebku, ampak dvema planincema, ki sta si pot do vrha skrajšala skozi nizko grmičevje. Konec dober, vse dobro. Oba sva se oddahnila in Sabina je svoj CQ spet zmanjšala na normalno raven glasnosti.



Na hribu sva bila aktivna malo več kot eno uro. Nato je sledil spust do avta in vožnja po gozdni cesti do Iga in naprej proti domu. Med potjo sva lahko občudovala vegetacijo, ki se je obarvala v razkošne in bogate jesenske barve. Malo manj pa sem občudoval avto, ki je bil spet tak, kot pred ponedeljkovim obiskom avtopralnice.



Kljub vsemu je bilo vredno obiskati Mokrec, jaz pa sem tudi trdno odločen, da ga prihodnjič aktiviram tudi na KV frekvencah.

73, Miloš S57D

[S57DX]

Nekaj informacij z moje strani.
Po mojem vedenju na Mokrcu nikoli ni bilo JLA. So pa na njemu načrtovali postavitev radarskega položaja in že pričeli z izkopom. Izkop in miniranje skal je še vedno vidno. Na koncu so se odločili, da je Krim le preblizu in so radar postavili na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko (v začetku osemdesetih let).
Ne spomnim se, kje sem to izvedel, naj bi pa bila informacija sigurna.

[S57D]

Zelo star pregovor pravi: "kdor dela, greši". In ravno to se je zgodilo vsem (S53MN, S57BNX in S57D), ki smo do sedaj aktivirali Mokrec, S5/RG-016. Andrej, S56ZAB nas je opozoril, da kljub najboljšim namenom, ki smo jih imeli nismo aktivirali vrha Mokreca, ampak obrambno ploščad, ki jo je naredila bivša JLA in ki se nahaja nekaj deset metrov južneje od pravega vrha. Vse je zavedlo dejstvo, da sta markirana oba vrha, torej pravi vrh in obrambna ploščad - jasa na kateri smo vsi z najboljšimi nameni naredili aktivacije. Vsi smo v duhu pravega ham spirita iz SOTA database pobrisali svoje aktivacije. Meni pa žilica ni dala miru in tako sem se že danes v dežju odpravi raziskovati kje smo ga polomili in skrenili na stranpot. Na sedlu, desno ob poti se nahaja naslednja markacija:



Če nadaljujemo pot naravnost po cesti (in to napako smo naredili vsi) pridemo na obrambno ploščad, če tu zavijemo desno v hrib, pa pridemo na pravi vrh. Pot do vrha je dobro markirana, tako, da če enkrat zavijemo v pravo smer, pravega vrha ne moremo zgrešiti:





Tokrat me je spremljal avtomobilski GPS. Tu sta sliki označbe vrha in koordinat nad kamnom, ki označuje vrh:





Sam vrh je izredno poraščen in kotanjast. S 5/8 anteno na ročni postaji sem kar naprej zapenjal za nizke veje. Tako je razpenjanje HF dipol antene izredno otežkočeno, če ne že nemogoče. Vsem HF aktivatorjem priporočam manjše antene oziroma vertikalke. Zaradi kotanj je potrebna previdnost tudi pri hoji, saj si lahko kaj hitro zvijemo nogo.



Na vrhu je razrušen zaklonilnik in to je tudi najboljše mesto za namestitev HF tehnike, saj lahko kamne izkoristimo za mizo oziroma sedenje:



Zaradi slabega vremena sem vrh aktiviral samo na VHF z ročno postajo, vendar se bom na hrib še vrnil in takrat bom imel s seboj tudi HF opremo.



Po uspešni aktivaciji, tokrat pravega hriba, sem se po gozdni cesti odpeljal v dolino, domu naproti:



Upam, da bo zapis v pomoč bodočim aktivatorjem, saj nikomur ne želim, da bi delal z napačne lokacije, tako kot se je pripetilo nam.

73, Miloš S57D