Naša mini odprava se je lotila osvajanja Velikega Snežnika s strani Sviščakov. Po gozdni cesti smo se pripeljali do izhodišča, kjer je do vrha še uro in pol hoje.
Pot proti vrhu je bila zavita v meglice. Vremenske razmere so se slabšale dobesedno z vsakim korakom s katerim smo se bližali vrhu.
Gora nam je na vrhu, tako kot pred nami prvemu aktivatorju Juretu, S57XX in kasneje Milošu, S53X, pokazala zobe. Na vrhu je pihala močna burja, ki je v sunkih dosegla velike hitrosti. Ker sem na vrh prišel pred Sabino, sem se takoj lotil aktivacije. Topla oblačila: termovelur, wind stop anorak in alpinistične hlače se na mojo žalost niso dolgo upirali neznosnemu mrazu in vetru. Prsti na rokah so seveda zgodba zase, saj so kljub rokavicam otrdeli do te mere, da sem komaj uspel zapisovati zveze v log. Temu primerno so bile tudi kratke zveze, saj je na koncu tudi sam govor predstavljal veliko težavo, na kratko, na koncu je bilo eno samo drgetanje in zvijanje pod udarci neusmiljene burje. Tu je nekaj slik, ki sem jih posnel na vrhu, ki je bil odet v ledeni oklep:
Vsem se opravičujem, ker sem kljub temu, da sem na vrh prinesel tudi opremo za KV aktivacijo, vrh zaradi neznosnih vremenskih razmer aktiviral samo na UKVju. In tu sem modrikast od mraza v megli na vrhu. Lahko mi verjamete, da mi ni bilo do smejanja.
Malo kasneje je prišla na vrh tudi Sabina in naredila nekaj zvez pred zavetiščem, kjer so bile razmere za delo malenkost boljše. Sledil je sestop z gore. Po poti navzdol sem na zgornjem obračališču ujel v objektiv zanimiv napis na terencu. Verjetno se Miloš, S53X, ki je zagrizen gorski kolesar ne bi strinjal z njim:
Polno otovorjen se spuščam v dolino ......
Ker smo bili v dolini v popoldanskih urah smo sklenili, da spotoma nazaj grede aktiviramo še Veliko Slivnico, S5/RG-009.
Gora Slivnica se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica. Oblo sleme se dviga od Gradišča (858 m) do najvišjega vrha Velike Slivnice (1114 m). Južna in jugozahodna pobočja so nerazčlenjena in delno porasla z listnatim in iglastim gozdom. Severna pobočja se strmo spuščajo proti dolini Cerkniščice. Travniki in pašniki se zaradi postopnega pogozdovanja in zaraščanja hitro krčijo. Z vrha hriba, ki ga sestavljata jurski dolomit in deloma zakraseli apnenec, je lep razgled na Cerkniško jezero, Notranjsko podolje in okoliške planote. Ob vznožju Slivnice je več kraških izvirov. Tik pod vrhom je oskrbovan planinski dom, ki je dostopen po označenih poteh, pa tudi po cesti. Slivnica je privlačna točka za zmajarje in jadralne padalce. Junija cveti na Slivnici kranjska lilija (Lilium carniolicum). Na severnem pobočju Slivnice, v dolini Cerkniščice, so kopali kremen in ga vozili v glažuto na Javornike.
Legenda o slivniških čarovnicah
Pod vrhom Slivnice je Coprniška jama, ki jo je opisal že Valvasor. Iz jame se pozimi dviga topel in vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku legende o coprniškem domovanju na Slivnici. V mnogih legendah se Slivnica omenja kot shajališče coprnic, ki so jih obtoževali, da delajo nevihte, točo, jemljejo mleko kravam, z uroki povzročajo bolezni in škodo, se spreminjajo v živali, letajo na metlah, imajo zveze s hudičem... V knjigi Jožefa Žirovnika Cerkniško jezero iz leta 1898, piše o Slivnici in coprništvu tudi tole:
»O Slivnici vedo ondotni prebivalci marsikaj čudovitega povedati. Dasi je po zunanji podobi prijazna, vendar je baje polna zlobe in hudobije. Ob času bližnje nevihte se zavije vsa v gosto meglo. Kmalu začno iz globoke jame, ki je na najvišjem vrhu, prihajati - po starem Ijudskem mnenju - toča, nevihta in strele. Še pred 220 leti so hodili duhovniki iz Cerknice blagoslavljat omenjeno jamo, da bi zarotili hudo uro. Velika procesija se je pomikala tja vsako leto na binkoštni ponedeljek. Ko je duhovnik odmolil, pokadil in pokropil jamo z blagoslovljeno vodo, postavili so Ijudje poleg nje mlaj s križem na vrhu. Nekateri so celo metali darove notri, da bi menda utolažili zle moči. Nekdaj so hoteli to jamo zadelati z veliko skalo in zapreti pot toči in nevihti, da bi ne mogla ven. V ta namen so premeknili skalnato ploščo in jo valili proti jami, kar jim uide in drvi skokoma v dolino, kjer podere skoraj cerkvenikovo hišo v Martinjaku. Vzrok vsem tem nesrečam so bile baje čarovnice, ki so prebivale v tej jami. Vera v čarovnice je bila v prejšnjih stoletjih zelo razširjena, posebno okoli jezera so jih slutili vse polno, bivajočih po luknjah in jamah. Ko se je pripravljalo k nevihti, zazvonil je v cerkniškem zvoniku mali zvon, s katerim so odganjali čarovnice in točo.« (povzeto po wikipediji)
Tu je bilo vreme prijaznejše do SOTA aktivatorjev, zato sem na vrhu, tik ob skrinjici z žigom razpel tudi KV anteno.
Najprej sva naredila zveze na UKVju, potem sem se lotil aktivacije še na KVju. Na začetku je kazalo zelo slabo. Band je bil poln signalov postaj, ki so delale Scandinavian contest. Priznam, da sem bil kar malo slabe volje, saj nikakor nisem našel proste frekvence na kateri bi lahko delal, ne da bi imel težave z motnjami. Tako sem najprej začel "pobirati" postaje. Brez težav sem naredil OH9KL, ki se je nahajal v arktičnem krogu daleč na severu in Izraelca, 4Z5AB. Uspelo mi je narediti tudi zveze z nekaj našimi hami. Vmes pa nič. En velik NIČ. Končno sem našel prosto frekvenco bolj proti zgornjemu koncu banda in začel klicati CQ. Zvone, S57OPZ mi je med tem dal spot na SOTAwatch. In tako sem klical CQ ...... in nič .... CQ .... nič .... CQ ..... NIČ ........ postajalo mi je že žal, da s seboj nisem vzel papige, da bi namesto mene klicala CQ.
In potem se je zgodilo: K2VV. Sprejel sem ga takoj, ampak šok, totalen šok, nisem verjel svojim ušesom, "2VV please repeat your call sign". "S57D/P this is K2VV, over", se je še enkrat oglasilo v slušalkah. YES, ALELUJA!!! Dal mi je raport 55, veseli se zveze z mano, še posebaj, ko mu povem, da delam z gore na doma narejen dipol podprt z ribiško palico in 10W outputa. Naši južni sosedje bi rekli "kad krene, krene", saj se mi je takoj zatem na CQ javil še W7JK iz zahodnega dela USA. Da mi raport 59. Nič čudnega, saj ima odličen antenski sistem http://www.qrz.com/w7jk. Sledilo je še nekaj bolj običajnih zvez, med njimi še en Izraelec, 4X1DF.
Dan se je končal vsekakor bolje, kot se je začel. Vztrajnost in volja je bila nagrajena na najlepši možni način.
73, Miloš S57D
Je že popravljeno. Hvala, Adi.
Hvala za info.
