Pred odhodom od doma se nama z 7 letnim Nejcem pridruži še XYL Tatjana. To je bilo današnje prvo presenečenje, saj se odloči sama, da nam bo delala družbo. Pove, da gre zaradi tega, da nam ne bo dolgčas , hi !
Najprej odidemo v smeri hriba Kožljek ki ima SOTA oznako S5/CP-027.
Dobimo se v Gorenji vasi, kjer se spravimo v eno vozilo ter se zapeljemo preko Lučin do Šentjošta, kjer poiščemo odcep za Samotorico ! Lepa, na novo asfaltirana cesta nas pripelje do cerkvice. Od tam pridemo po cesti do grebena in do kapelice, kjer nas kažipot usmeri levo proti vrhu.
Po lahki, netežavni lepo označeni in urejeni stezi
pridemo na vrh, kjer nas pričakajo klopice.
Pripravimo anteno ter z Dejanom pričneva z delom na 145 FM, kjer narediva vsak po 9 zvez.
Potem se umiri, zaradi česar se določimo, da vrh zapustimo in opravimo še eno aktivacijo. Pred odhodom z vrha 668 m visokega Kožljeka še obvezen vpis v planinsko knjigo
in povratek proti Samotorici. Med potjo Nejc napravi še en par gimnastičnih vložkov, predvsem na travnatemu delu, kjer je zaradi predhodnega dežja, steza mokra.
Nato se odpeljemo do Polhovega gradca, kjer se pripravimo za pohod na Polhograjsko goro oz Sveti lovrenc,ki ima SOTA oznako S5/CP-024.
Med potjo se hočemo ustaviti še v gostilni v Polhovemu gradcu na čaju, saj smo doma pozabili poleg te pijače tudi » antigripin«. Gostilna zaprta, zaradi tega gremo kar naprej. Na koncu ugotovimo, da je bilo dobro, da je bila zaprta, saj je bila ob koncu aktivacije že popolna tema.
Z vozilom se pripeljemo po asfaltirani cesti skoraj do konca vasi Praproče. Tam nas kažipot usmeri desno.
V družbi kakšne kapljice dežja se tako odpravimo skozi gozd proti vrhu Po cca 20 minutah normalne hoje po pot pridemo do rampe, pred katero je tudi označena zahtevna pot po grebenu proti vrhu.
No, neposredno pred to rampo, napravimo še bližnji posnetek močerada, katerega se pred tem Tatjana pošteno ustraši.
Z Dejanom se odpraviva po zahtevni poti po grebenu na vrh, Nejc in Tatjana se na vrh odpravita po poti, kjer je pot lažja. Po nekaj minutah grizenja kolen se nama pojavijo prvi znaki pridelanega »bučnega olja«.
Med potjo občudujeva prelep razgled v smeri Logatca, Vrhnike in Poljanske doline. Nešteto vrhov, skoraj na vsakemu pa cerkvica, vmes doline, grape, sem ter tja se pokaže kakšna meglica, enkratno….
Po cca 15 minutah prideva do vrha, kjer opaziva lep objekt, to je cerkev Sv. Lovrenca,
okrog katerega je zid. Pred samim dostopom pa morava še s pomočjo oprimkov preplezati to obzidje.
Tako sva na na vrhu 824 m visoke Polhograjske gore. Razgledava se okrog cerkve in v tem času že prisopihata Tatjana in Nejc. Skupaj si ogledamo skuplturo, ki pooseblja troosebnega boga,
se okrepčamo in pripravimo za delo.
Ponovno začneva z delom na 145.575 FM, kjer sva presenečena nad odzivi na najine klice. Zame je kar nekaj novih znakov, saj pred tem že vrsto let nisem bil aktiven na UKV. Za ponovno aktivacijo na temu področju je krivec SOTA program, kjer se prekrijeta dva hobija. Na koncu pokličeva še na SSB delu, kjer ni bilo uspeha, niti enega odziva.
Med delom eni obiskovalki razložimo še naše čudno početje ob obzidju, opravimo vpis v planinsko knjigo
in počasi zaradi spuščanja mraka pospravimo opremo ter se po normalni poti že skoraj v popolni temi vrnemo do vozila. Med potjo nas je na istem mestu pričakal močerad, ki si je v tem času našel družico !
Najini delovni pogoji so bili:
- UKV postaji IC 202 in TM 241
- 4 el home made yagi
- živi rotator
- za dobro voljo ter, da nama ni bilo dolgčas sta poskrbela moja XYL Tatjana in Nejc, ki je med potjo nazaj malce zadremal v avtu, zvečer pa zaradi utrujenosti ni mogel zaspati, vendar z izjavo, da bo drugiš še šel zraven !
Končni rezultat:
- vsi zadovoljni z opravljenimi nezahtevnimi turami, ki so primerne tako za družinske izlete kot za nedeljski izlet- razgledi enkratni
- pri Polhograjski gori družinam z otroki odsvetujem pot po zahtevni poti saj je kr nekaj hoje po robu,pravtako pa je potrebna uporaba rok,da se potegnemo čez skale
- lovcem na SOTA razdeljene nove točke in novi SOTA referenci
- prijetno popoldansko SOTA druženje
73's de Milan S58MU & Dejan S56WDN