Prvi cilj je bil 1630m visoki Porezen, S5/CP-002. Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Z vrha je lep razgled na Julijske Alpe, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje z značilno obliko Kojce. Cerkljansko hribovje sodi med južno predgorje Julijskih Alp. Porezen je med tremi najvišjimi vrhovi na tem območju (poleg Ratitovca in Blegoša). Na vrhu so ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na severni in vzhodni strani Porezna. Utrdbe so bile del italijanskega sistema utrdb z imenom Alpski zid (Vallo Alpino), ki so jih zgradili Italijani pred 2. svetovno vojno na mejnem področju s Kraljevino Jugoslavijo, nasproti Rupnikove obrambne linije.
Na vrhu sva se "utaborila" na novi klopci, za spomenikom NOB. Po uspešni aktivaciji sva se spustila do stare italijanske vojašnice, ki je sedaj preurejena v planinski dom.
Sledil je spust v dolino, kjer sva bila na Davči že zmenjena z Zvonetom, S57OPZ, da skupaj nadaljujemo pot do Soriške planine in aktiviramo 1609m visoki Slatnik, S5/JA-035. Odločili smo se za pot po smučišču do Lajnarja in nato desno po stezici pod grebenom Slatnika.
Stezica je res ozka, zato je potrebna precejšnja pazljivost, saj je na eni strani strm hrib, na drugi strani pa prepad. Naslednja slika je nastala na malo širšem, bolj varnem odseku poti.
Delali smo na KV in UKV frekvencah. Aktivnost slovenskih SOTA aktivatorjev je bila izjemno velika, tako smo naredili veliko število S2S zvez. Na KVju niso bili najboljši pogoji, zato smo naredili manj zvez, kot običajno. Po aktivaciji smo se spustili nazaj na parkirišče pod Litostrojsko kočo. Pot smo nadaljevali do Bohinjske bistrice, kjer so se po obisku pizzerije naše poti ločile.
Ker je vreme vzdržalo, sva se po poti odločila, da spotoma skočiva še na 857m visoki Osolnik, S5/CP-022. Po 30 minutni hoji sva prišla na vrh. Pogled z vrha Osolnika je kljub njegovim skromnim 857m višine izredno lep. Na zahodni strani vidimo celotno Škofjeloško pogorje z Lubnikom, Starim vrhom, Blegošem in Ratitovcem. Proti severu se razteza Sorško polje s Kranjem, razgled pa se končuje s prelepim pogledom na vzhodni del Karavank ter Kamniške in Savinjske Alpe. Na vzhodu kraljuje Šmarna gora, pod njo pa je slabši pogled na Ljubljansko kotlino, ker ga zastira Hom. Južno od Osolnika so Polhograjski dolomiti z Ljubljanskim barjem v ozadju. Na vrhu je cerkev sv. Mohorja in Fortunata.
Ura je bila že dokaj pozna, sonce je izgubilo moč in močno je zahladilo, zato sva Osolnik aktivirala samo na UKVju. Tudi tu sva naredila nekaj S2S zvez. Potem je sledil še spust do avtomobila in pot domov na zasluženi počitek. Seveda sem do postelje prišel šele malo pred polnočjo, saj sem pred tem vnesel vse podatke v SOTA database.
Sabina je naslednje jutro odšla s prijateljico na svojo drugo aktivacijo 676m visoke Grmade, S5/CP-028, jaz pa sem ji doma "on line" vodil dnevnik. Tudi Zvone ni počival, saj se je zjutraj odpravil aktivirati 1008m visoko Sivko, S5/TK-022.
Jaz sem med tem živel v lažnem prepričanju, da bom ves dan doma lepo počival.
Ne bi se mogel bolj motiti! Malo pred kosilom pokliče Zvone in predlaga skupni družinski izlet na Lubnik in Sveti Jakob. Sabina je bila navdušena, jaz pa "pečen". In smo šli......Lubnik, S5/CP-012, je 1025m visoka gora, ki se dviguje nad Škofjo Loko, na obrobju Soriškega polja. Prav zaradi obrobne lege je Lubnik imenitno razgledišče. Na zahodu vidimo Blegoš, Ratitovec in Jelovico, zadaj pa zasnežene vrhove Julijcev, med katerimi zlahka razločimo Triglav. Obzorje na severu zapirata verigi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Daleč na vzhodu vidimo Šmarno goro in Rašico, priljubljeni izletniški točki Ljubljančanov. Prav pred nami je na drugi strani doline Križna gora in daleč za njo Sv. Jošt nad Kranjem. Mogočna cerkev sredi gozda, desno v smeri proti Kranju, pa je znamenita cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Z vrha vidimo še številne druge kraje, ki nam jih pomaga prepoznati okrogla plošča z vrisanimi smermi in imeni. Na vrh smo se odpravili pri oznaki, ki označuje, da je do vrha še 40 minut hoje. Mnogi sprašujejo zakaj hodimo v gore. Eden od odgovorov je napisan tudi na tabli ob poti na Lubnik na nadmorski višini 1000m.
Na vrhu ni prav dosti prostora za postavljanje KV antene. Gasilska slika po končani aktivaciji na vrhu Lubnika:
Potem smo šli še na 806m visoki Sv. Jakob, S5/CP-026. Od izhodišča do vrha je 15 minut hoje.
Tu smo postavili antene in tehnniko za KV in UKV aktivacijo.
HB9MTN antena v akciji. QSO z Zagrebom je v "HiFi" kvaliteti.
Pred odhodom na KV, se je bilo potrebno podpreti s sendvičem.
Tudi tokrat nisem imel preveč sreče na KVju, saj sem kljub vztrajnemu klicanju naredil samo dve zvezi na 14MHz, več dela je imel Zvone na 7MHz.
Kaj naj zapišem za konec? Preživeli smo dva čudovita ,nepozabna dneva v naravi in na spisek delanih vrhov marsikateremu radioamaterju dodali:
- Porezen, S5/CP-002
- Slatnik, S5/JA-035
- Osolnik, S5/CP-022
- Sivka, S5/TK-022
- Grmada, S5/CP-028
- Lubnik, S5/CP-012
- Sveti Jakob, S5/CP-026
73, Miloš S57D
