Stran 1 od 1

Velebitarjenje 1906: 9A/DH-035, 9A/DH-020 in 9A/GH-011

OdgovorObjavljeno: 26 Jun 2019, 22:27
Napisal/-a S50VD
Za tokratni plezalni trip v Velebit, v deželo "vuka i hajduka", je bilo že naprej jasno, kako se bodo porabili dnevi počitka: sprehodi na vrhove s postajo v nahrbtniku in SOTO v srcu. Cilji in rezervni cilji - večinoma še neaktivirani vrhovi, ki jih tam okoli kar mrgoli - so bili določeni vnaprej, oprema nekoliko dopolnjena in zoptimizirana (no, ja, kot za koga :wink: ).

Najprej Ravni Dabar, odlična in mnogim poznana plezalna destinacija. Bazni tabor pod Rujičinim Kukom:
Slika

Lani sem ugotavljal, da iz te kotline s prenosno whip anteno boljkotne ne gre, zato tokrat konkretna posodobtev: Clansmanov jambor z endFedko (cca 8 m) ter na istem nosilcu še inv V dipol za 40m. Se je dalo čisto spodobno komunicirati ...
Slika

Za uporabno, četudi nekoliko smešno ter "overkill" pridobitev so se izkazale Clansmanove ANR tankovske slušalke z aktivno kompenzacijo zunanjega hrupa. Sem do nedavnega mislil, da so razne "noise reduction" slušalke relativno nova zadeva ... tele so razvite tam v sedemdesetih in odlično delujejo ...
Slika
Med drugim lahko čisto mirno in nemoteno delaš ter ne slišiš, da se nedaleč stran oglaša čisto pravi volk ... da, vsi divji kempi tokrat so bili na področjih, kjer smo lahko vsak večer in včasih tudi zjutraj poslušali oglašanje vsaj enega volka .. smo pač za nekaj dni zmotili integriteto njegovega teritorija in se je potikal okoli ter nadzoroval dogajanje ...

S SOTO okoli Ravnega Dabarja pa tokrat ni bilo nič ... prišle nevihte in je dan počitka ostal v domeni baznotabornega lenarjenja ...

Sledil je premik baze na skrajno zahodni del Malega Rujna. Čudovit kraj v čudovitem okolju. Baza je bela pikica na jasi levo.
Slika

Še drug pogled, v ozadju spektakularen monolit, Kuk Podgrizen:
Slika

SOTA cilj je bil tukaj 9A/DH-035, Jovinov kuk.
Gre za kamnit vrh, na katerega ne vodi nobena pot. Prebijati se je potrebno čez makijo ter mestoma globoke škraplje, na severu ima še kar spektakularno steno, še najlažje dostopen pa je iz zahodne smeri. Orientacija je bila tukaj netrivialna. Lateri od kamnitih vrhov na levi je naš cilj?
Slika
Odg: Noben, pravi vrh se skriva zadaj ...

Malo podcenjevalno smo se ga lotili, premalo vode, vroč dan, na sredi se je še obutev jela upirati ...
Slika

Tako da sem bil kar vesel, ko sem na vrhu postavil Clansmana ter poklical CQ SOTA ...
Slika
... na srečo je klic kmalu dobil odmev, aktivacija je stekla.

Clansman PRC 320 ... čeprav sem si letos omislil tudi precej lažjo, modernejšo in bolj priročno postajico za SOTAnje, mi je tole čudo še vedno daleč najbolj všeč za uporabo. Tako hitro postaviš in pospraviš zadevo ... dokler bosta hrbet in kondicija dopuščala telih dodatnih 10 kg, bom z veseljem redno tovoril tole Kornjačo.

Dan počitka je bil torej precej naporen, naš čas na Malem Rujnu se je iztekal, splezali smo nekaj malega in ogromno novih linij našli (še pridemo, o ja, če bo le možno), z radioamaterskega stališča sem se tam končno opogumil in vzpostavil tudi prvo cw zvezo (ampak se ni za hvaliti, bo treba še trenirati :oops: ) ...

Naslednja destinacija: Tulove grede oziroma kar se SOTA tiče, bližnji 9A/DH-020, Bukovo pleće.
Spet brezpotni vrh, vendar zelo enostavno dostopen iz večine smeri, najbolje morda iz N ali NE. Ne vem, ampak meni so tile Velebitski pejsaži prava vizualna poezija ...
Slika
Nekaj skupnega imajo morda s puščavami, kjer sem v prejšnjih letih prebil dosti časa in ga bom - upam - še kdaj v prihodnosti ...
Kar se aktivacije vrha tiče, pa kar ni in ni šlo ...
Slika
Pogoji na 20m so bili nikakvi, to mi je bilo jasno že iz tega, kar (ni)sem slišal na frekvencah, nekako sem mukoma nabral dva kontakta, potem pa nič, nič, nič ... Nebo se je zapiralo, padle so prve debele kaplje, že sem se vdal v usodo, da bo treba še enkrat gor kdaj drugič. Seveda ne pomaga tudi moja odločitev, da svojih SOTA aktivnosti ne spotam in tako dodam aktivaciji še kakšno dimenzijo negotovoti ... A glej ga zlomka - ravno, ko sem cincal, da neham, odbije 1400 GMT in začne se neko tekmovanje. V trenutku me pobereta dva Španska borca (torej se le da, tudi če je band na psu, le volja mora biti ...) in še ena prva aktivacija je pod streho.

Zadnji dan pred odhodom domov sledi še ena kratka in sladka aktivacija, 9A/GH-011, Visočica. Če uporabimo gozdno cesto iz Rizvanuše, je to sila enostavno dostopen vrh, slaba ura hoje po udobni, dobro uhojeni stezi, najprej po bukovem gozdu,
Slika

nato pa po razglednih travnatih poljanah:
Slika

Čudim se, da tako enostavno dostopen ter popularen vrh (eden najlepših razglednih vrhov Velebita) še ni bil aktiviran. Še varianta tihožitja na že mnogokrat videno temo z vrha:
Slika

Toliko za tokrat. Vrhov tam je še veliko, destinacija za mojo družbo zanimiva iz mnogih zornih kotov, tako da ... se slišimo spet, naj bo v kratkem!

Re: Velebitarjenje 1906: 9A/DH-035, 9A/DH-020 in 9A/GH-011

OdgovorObjavljeno: 29 Jun 2019, 14:20
Napisal/-a s54mtb
Čestitke. Komaj čakam nadaljevanja.