Osnovna ideja petdnevnega kempiranja v dolini Ravnega Dabarja na Velebitu je sicer bilo plezanje v okoliških stenah, a ker je potreben tudi kakšen dan počitka (=pohajkovanja po okoliških vršacih), sem se razgledal po sotamaps in presenečen ugotovil, da je večina vrhov tam okoli še neaktivirana ...
13. 8. sva tako šla "v hribe". Za izziv in trening sem v nahrbtnik poleg TH-F7E in stare home-made HB9CVjke za 2m zbasal še dodatnih dobrih 10 kg po imenu PRC320. Silni optimizem je bil tukaj na delu, saj postaje pred tem sploh še nisem uspel preizkusiti, v bistvu sem jo doma samo odpakiral iz škatle, ki je prispela iz UK, potem pa v kotanji Ravnega Dabarja nisem uspel vzpostaviti nobene veze. Dolina je kar globoka vrtača, iz katere zložljiva teleskopska antena, ki spada k PRC320 očitno ni zmogla oddati spodobnega signala ... ali pa postaja ni delovala ... ali pa ... kakorkoli, med vzponom sem imel resne pomisleke, da niti ni majhna verjetnost, da tovorim "mrtvo težo" ... no ja, je pa vsaj trening, sem se tolažil.
Štartala sva iz Bačič Dulibe, do Budakovega Brda je dobra ura hoje, približno toliko pa tudi do Bačič Kuka, pot se nekje na dveh tretinah razcepi k enemu in drugemu vrhu.
Budakovo Brdo:
Travnat razgleden vrh, nezahteven dostop.
Na vrhu ni nobenih naravnih inštalacij za razpenjanje žičnih anten. Sam sem si nižje urezal cca 1.5 m dolgo palico, na katero sem montiral HB9CVjko. Ni optimalno, ampak že preizkušeno čisto spodobno deluje.
Prvo 2m ... v cca 1 uri nisem uspel priklicati nobenega ... slišal kup Italijanov in eno 9A postajo, a nobenega odziva na moje klice.
Nato je bil čas za UK Kornjačo. Na 20m je bilo živo ... hitro prva zveza, torej aparatura le deluje, juhej! Se mi je kar malo odvalil kamen od srca, splačalo se je švicati na dostopu. Sicer nobenega pilupa, udobno še par zvez po EU od Romunije do Španovije in čas za pakiranje.
Bačič Kuk:
Tudi razgleden vrh, dostop malenkost zahtevnejši, malo si je treba tudi z rokami pomagati pri napredovanju po skali, ampak nič ekstremnega. Vrh je dejansko kamnita špica, ni prostora več kot par kvadratnih metrov, okoli pa stene ... še kar spektakularno.
Na 2m sploh nisem poizkušal, sestavil sem 320ko in nadaljeval okoli istih frekvenc kot že s prejšnjega vrha. Najprej skoraj pol ure nič, nato pa le tiste štiri zveze. Malo se je že mudilo, ker so se začeli nabirati sumljivi oblaki in tam na vrhu Bačič Kuka si dejansko idealen strelovod ...
Fajn dan, nekaj prvih, torej moje prve KV zveze sploh, prvič PRC320 v delovanju, prvič sploh aktiviral vrhove, prve aktivacije teh dveh vrhov sploh ... precej negotovosti ter tipanja po neznanem terenu zame, ampak na koncu vse dobro, navdušen, še kdaj.