Letos sem trdno odločen, da pojdem na radioamatersko "romanje" v Friedrichshafen, te "radioamaterske Meke", katere obisk je obvezen za vsakega radioamaterja, ki da kaj nase.
Veseli in tako težko pričakovani dogodek se bo zgodil prihodnji mesec in sredi priprav nanj - saj si je treba zagotoviti dopust in urediti dežurstvo - me preseneti EMail v katerem mi Dzianis sporoča, da bo od ponedeljka do petka na službenem potovanju v Sloveniji in da bi bilo lepo, če bi se lahko po službenih obveznostih kaj videli in mogoče, če bo čas dopuščal naredili skupaj tudi SOTA aktivacijo. Seveda sem mu takoj odpisal, da je dobrodošel in da se veselimo njegovega obiska, ter smo seveda pripravljeni tudi na skupno SOTA aktivacijo slovenskega hriba. Ker ima Dzianis zelo natrpan urnik, smo se lahko dobili šele v torek zvečer. Pogovor o SOTA aktivnosti v Nemčiji in Sloveniji je stekel ob zdravici s šampanjcem in obloženi mizi:
Pogovorili smo se o vsem, o lepem in manj lepem dogajanju na radioamaterski sceni. In lahko povem, da se manj lepe stvari ne dogajajo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod. Presenetilo naju je, kako zelo je slovenska SOTA aktivnost poznana v Nemčiji prav po zaslugi naših reportaž z obilico slik, ki jih objavljamo na forumih, ter potem objavimo kazalce na SOTAwatch reflektorju in v Facebook S5 SOTA skupini. Sabina je prav nejeverno poslušala, ko ji je Dzianis razlagal, kako zelo poznana SOTA aktivatorka je in da jo v nemškem delu SOTA German Alps dajejo za zgled drugim operaterjem, ki se ukvarjajo s SOTA aktivnostjo. Kaj takega Sabina res ni pričakovala in si to seveda šteje v veliko čast. Ja, Sabina, letos boš morala iti z menoj v Friedrichshafen.
Ob prijetnem druženju, klepetu in dobri hrani in pijači čas hitro mine in ura je bila čez polnoč, ko sem Dzianisa odpeljal nazaj v hotel.Dogovorili smo se, da zaradi Dzianisove službene prezasedenosti, poskušamo SOTA aktivacijo opraviti v četrtek, vendar naju je v sredo pozno popoldan presenetil telefonski klic, saj se je Dzianisu spremenil urnik službenih obveznosti, tako da v četrtek po vsej verjetnosti ne bo imel časa, v petek pa odpotuje domov. Torej je edina možnost, da se takoj odpravimo v hribe, da bo imel Dzianis v logu vpisano vsaj eno SOTA aktivnost iz Slovenije. Nahrbtniki z opremo so kar poleteli v prtljažnik avtomobila in že sva na poti v mesto, kjer pred hotelom pobereva Dzianisa in že smo na poti na S5 SOTA avanturo. Ker smo pozni, si temu primerno izberemo tudi hrib, ki je hitro dostopen in kjer ni potrebno veliko hoje do vrha: Sv. Jakob S5/CP-026.
Proti vrhu se odpravimo kar po bližnjici, po strmini z improviziranimi stopnicami. Dzianis kar ne more verjeti svojim očem, saj Sabina brez kakršnih koli problemov "leti" proti vrhu hriba. Skrbijo ga stopnice, skrbi ga strmina, ter dejstvo, da Sabina ne vidi. Ne zaveda pa se dejstva da sva, Sabina in jaz, uigran par ...
Sabina in Dzianis pričneta z delom na 145MHz, jaz se pa medtem lotim postavljanja opreme za HF in 70MHz:
Dzianis S5/DD1LD/P na 7MHz CW:
Delo na 70MHz področju v Nemčiji ni dovoljeno (prav tako je prepovedano delo v portablu na 50MHz
), zato je delo na 4m bandu pomenilo višek Dzianisove SOTA aktivacije:
Joj, kako smo srečni po vzpostavljenih prvih zvezah na 70MHz
:
Hvala vsem za spote in za zveze, Dzianis že načrtuje počitnice v Sloveniji
, saj ni verjel svojim očem, ko je imel v logu po nekaj minutah dela dvomestno število zvez. Povedal je, da bi se za kaj takega moral v Nemčiji truditi nekaj ur. Pravzaprav je bil pri nas prijetno presenečen nad kar nekaj dejstvi, saj ga je med vožnjo skrbelo ali bo imel dovolj zvez za uspešno SOTA aktivacijo. Jaz sem mu razložil, da so to odvečne skrbi, nasmešek na obraz pa se mu je izrisal, ko je doživel pravi nepričakovani pileup slovenskih radioamaterjev. Zatorej še enkrat hvala vsem tistim, ki so se nam oglasili in Dzianisu polepšali dan.Opremo smo pospravljali v trdi temi. Nato sva Dzianisa peljala nazaj v Ljubljano, vendar ne v hotel, ampak na Ljubljanski grad na večerno okrepčilo v kavarni in na ogled nočnega razgleda po Ljubljani. In tako je bila ura skoraj polnoč, ko smo se pred hotelom poslovili ....
73, Miloš S57D
?