Izhodišče je planinski dom na Sviščakih, kjer sva pustila avto in v zimski idili po dobro zgaženi poti odhitela proti vrhu. Kljub dobrem tempu (2h 10 min od avta do vrha) naju je s presenetljivo hitrostjo prehitela skupinica prešernih mladenk, kar nama nikakor ni šlo v račun, dokler nisva ugotovila (in zavohala), da imajo doping v obliki borovničk, midva pa ne!
Kljub nizki temperaturi malo pod ničlo je v brezvetrju sonce kar dobro kurilo, da sva kar kuhala tja do gozdne meje. Nad njo je počasi povlekel veter, na vsakem prevalu malo več, dokler ni nekje pod vrhom kar konkretno potegnil - na vrhu izven zavetja ocenjeno preko 80 km/h!
Postavljanje antene, predvsem pa delo v teh pogojih bi bilo verjetno zelo težko, zato je bilo treba najti vsaj malo zavetja. Tega sem našel v vhodu v zimsko sobo, pa če sem se s tem kaj prekršil glede SOTA pravil in spirita, naj mi bo oproščeno - vendar na prostem enostavno ni šlo, še postaje nisem dobro slišal. Mraz je še vedno stiskal, le moč vetra je tako padla na znosno.
(PPS, v vrečki na levi pa je že pospravljena 2200mAh Li-po baterija, da sem lahko TH-79 prignal na 5W)
Novost te aktivacije je bila na sveže narejena 2 el antena DK7ZB, ki sem jo postavil kar na streho zimske sobe in obtežil s priročnim tramom, ki ga je nekdo pustil na strehi. Vezice so se namreč od mraza trgale in lomile v rokah...
Še hiter požirek čaja iz termosa, "je frekvenca prosta?" in nato "CQ SOTA". In takoj presenečenje - prvi pravcati mini pile-up! Zdelo se mi je, kot da so korespondenti kar čakali, da se pojavim - morda je k temu pomagala najava na sotawatch, morda Janezov S51ZG spot, morda je bilo samo naključje - ampak občutek je bil prav prijeten.
Druga novost dne so bile zame prve non-S5 zveze, 9A in E7. Ura je tako prehitro minila, hladne obrazne mišice so začele odpovedovat poslušnost in pisava je postajala čedalje bolj čačkasta, tako da je bilo treba počasi zaključiti. Preselila sva se tako še v notranjost koče, kjer sva se pogrela, prijetno poklepetala s prijaznima oskrbnikoma, popila še skodelico odličnega čaja (ga ni čez pravi planinski čaj iz gorskih koč!), pa je bila že ura za odhod v dolino. Medtem so se tudi oblaki že prebili čez Snežnikov greben in pričeli zastirati pogled. Pot v dolino je bila tako kar hitra.
Meglice v dolini, v ozadju smučišče na Sviščakih, kjer je parkiran avto:
In še zadnji pogled na vrh - pridemo spet!
Dan v številkah:
-3 stopinje Celzija (temperatura)
600m (prehojene višinske razlike)
80 km/h (hitrost vetra na vrhu)
16 QSO, od tega:
1 na 70cm, ostale na 2m
2 z 9A
1 z E7
1 S2S (Darko S57AX/P na CP-019)
longest QSO: 221km
Lep dan v naravi: neprecenljivo!
Hvala za zveze in spot.
73 de Mitja