Na 1609m visokem Slatniku, ki mu je določena SOTA referenčna oznaka S5/JA-035, sva bila tokrat tretjič. Obsežen opis sem napisal že lansko leto v prispevku S5/JA-035 Slatnik, 6.9.2009, zato tokrat ne bom ponavljal že napisanega. Ogled prejšnjega prispevka pa je zanimiv že zaradi tega, ker se na slikah dobro vidi kako izgleda gora v lepem sončnem vremenu, ali pa tako kot danes, ko so se čez vrhove in grebene podile goste meglice. Razlika je več kot očitna in v slabem vremenu gore resnično spremenijo videz in na poti je potrebna večja pozornost in previdnost, da ne zaidemo.
Avto sva parkirala na velikem parkirišču pod smučiščem in se ob smučišču po markirani poti odpravila proti grebenu. Na nekaterih mestih sva naletela na ostanke prvega snega:
Na grebenu nas že dobro znane usmerjevalne table usmerijo proti Slatniku:
Meglice se podijo čez greben.Greben izgine v gosti sivini in se nato spet prikaže v vsej svoji lepoti:
V primeru Slatnika obstaja velika zmešnjava z označevanjem na zemljevidih, saj je na nekaterih označen napačen vrh. Ko pridemo na sedlo med obema vrhovoma, nikakor ne smemo slediti oznaki, saj nas pripelje na napačen vrh:
Pot nadaljujemo do ostankov vojašnice GAF, neme ostaline italijanskega utrdbenega kompleksa imenovanega Vallo Alpino - Alpski zid. Ob poti lahko vidimo vhode v podzemne hodnike, ki vodijo do bojnih blokov - bunkerjev:
Ko pridemo nad vojašnico, krenemo ostro levo po grebenu proti vrhu Slatnika. Pogled proti Možicu, 1603m:
Postavljena radioamaterska oprema za delo na 7, 14, 70 in 433MHz, S57D/P:
Sabina S57BNX/P nekaj metrov stran na 145MHz:
V dolini je sijalo sonce in ogrelo ozračje na udobnih 13°C, na izhodišču jih je bilo samo 5°C, na vrhu pa nekaj nad 0°C. Močan veter v sunkih in vlažnost sta občutek mraza na vrhu še podkrepila. Vročina je malce popustila, je ugotovila Sabina. Še dobro, da imamo rokavice :
Buddistick antena s skrajšanim radialom za delo na 14MHz:
Tripod v zloženem stanju lahko uporabimo za fiksiranje antene ob drog. Tripodovemu Velcro traku delata družbo dve vrvici s pomočjo katerih je antena še bolj trdno privezana ob drog. Tako je antena uspešno kljubovala sunkom vetra:
Na Slatniku sva delala na 5 frekvenčnih območjih in vzpostavila zveze z 12 DXCC državami (S5, OE, 9A, DL, I, SP, HB9, OK, GW, G, OH, ON). Tudi tokrat sem težko našel prosto HF frekvenco, še posebno to velja za 7MHz območje. Hvala vsem, ki ste me spotirali na SOTAwatch in DXCluster.
Na poti navzdol, narava se je že odela v jesenske barve:
Domov sva se vračala po isti poti - proti Bohinjski bistrici, preko Bleda do Ljubljane. Bled, ta biser slovenske narave, je kot vedno lep. Pogled na Blejski grad, otok in jezero z okolico:
73, Miloš S57D