Živ!
Ja tale zveza s Tonijem je super, kmalu pa sploh ne bi uspela. Najprej sem imel postajo v sobi na mizi, antena pa je bila 10 m dolga žica skozi okno na dvorišče. Razen groznega šuma nisem slišal nič. Potem pa sem na dvorišču postavil stol, nanj postajo in taster (ki je ob klofanju dodatno drsel in poskakoval na krivinah sedala stola), antena pa je tokrat bila 3 m visoka palična kot pri originalu. Že po prvih piskih sem Tonija našel, nacentriral in preden je končal z oddajo, na frekvenco poglasil še oddajnik. Po zelo uspešni zvezi pa sem ga prosil še za nadaljevanje. Hitro še en stol, računalnik nanj, priklop mikrofona, ki je potem romal od tasterja na uho – pod slušalko in rezultat zdaj lahko poslušate.
Očitno je tudi postaji zelo všeč, da se nekdo ukvarja z njo, saj vedno bolje deluje in mi za vložene napore in čas vrača veselje in zadovoljstvo ob narejenih zvezah. Še vedno pa ne mara niti slišati za kak koaksialni kabel ali daljšo anteno. 50 omske izhode in Collins filtre so pogruntali šele kakih 20 let pozneje. Zgleda pa , da so celo postajo zgradili okrog antene, ki je bila od prekratke vedno samo še krajša.
Filozofija in način dela s to postajo ni prav v ničemer podoben do sedaj poznanemu. In tako se spet učimo novih – starih stvari.
Ja, pa da ne bo kdo mislil, kako se spoznam na elektronke. Brez ogromnega prizadevanja Poldeta, S57U, pa pomoči od Tonija, S53BH, ki mi je dal tudi nekaj originalnih elektronk, ko sem svoje (drago plačane) skuril in nasvetov in pomoči z znanjem in inštrumenti sodelavca Marka, S57UUU, bi ta postaja še vedno samevala v kotu sobe.
Hvala tudi Jožetu za ves trud okoli obdelave posnetkov.