Napisal/-a S57S » 12 Dec 2005, 10:25
Tako, tudi ta kontest je pod streho. Bilo pa je nepričakovano zanimivo ...
Ker se je 28-tka zadnje dni odpirala dokaj pozno, sem si tokrat raje privoščil dober počitek. Biološka ura se seveda ni dala in me je prebudila 10 minut pred sedmo. Ker se nikoli ne ve, še v piđami in copatih stečem za postajo. Band je povsem tih. Niti lokalcev ni nikjer. Kaj sedaj? V kopalnico, ali čem najprej postaviti PC, povezati postajo in CT key-anje. Odločim se za slednje. Miletićev S56A vmesnik za tipkanje, katerega mi je izdelal še v prejšnjem stoletju, deluje BP. Tudi S59AR Curtis Keyer se ne pritožuje paralelni povezavi preko dvojnega BOF vtikača. Nastavimo še uro in poglasimo linear. Ura je 7:15. Tako, samo še malo pokukam in zavrtim VFO. Gor, dol. Ups, kaj pa je to? ZL3 ... pa še en ZL, glej ga VK ...
Band se odpre tako na hitro, kot bi nekdo vklopil stikalo. V kopalnico sem odšel šele ob
dveh popoldan! Skoraj neverjetno je, kako močno so prihajale vzhodne postaje. Žal le tja nekje do južnih predelov UA0. Dlje, recimo severneje, ni šlo. Razen dveh Japoncev prvi dan in enega drugi, od JA ni bilo nič. So pa zato UA9 postaje bile toliko bolj številčnejše. Popoldne se je band umiril in padli smo na realna tla. Zvečer so bile še kar dobre propagacije proti Južni Ameriki, a le za nekaj posameznih postaj iz zelo ozkega pasu okrog Urugvaja.
Drugi dan je bil podoben prvemu, z odpiranjem kakšne pol ure prej, toda bistveno
slabšimi signali iz Azije. Popoldan sem ujel še kratek Pile-up iz Evrope in sicer z
anteno, obrnjeno proti Indijskemu oceanu. Proti večeru, pa se je malenkostno
odprlo proti severnemu delu Južne Amerike, ter Srednje Amerike, od koder so
se v mojem logu znašli TI, FY in HI. Od Južne Amerike sem slišal le ZX5J, pa še tega
le 449, v telegrafiji. Na srečo je bil v dnevniku že od včeraj. Band se je v nedeljo popoldne
zaprl tako na hitro, kot se je bil odprl na začetku tega tekmovanja. Kot da imamo tam zgoraj nekoga, ki se mu reče dodeljevalec pogojev. In ta je sedaj rekel: DOVOLJ, ter
potegnil vtikač ven. Zadnja zveza v logu je Boris, S58A, ki mi je prišel potalt piko na SSB.
Pri tem se spomnim nekaj S5 postaj, ki so se javile samo zato, da potalajo pike. Res lepo
od njih. Vendar se ne morem znebiti nekega čudnega občutka, ter se sprašujem, zakaj
Slovencev ne moremo poklofati več. Namen mojega pisanja je tudi v tem, da vsaj ti, ki tu berejo, malo vklopijo postajo in potalajo tistih nekaj pik. Pa saj ni tako težko. Jaz sem
se bolj razveselil lokalnega S5 klica, kot pa zveze z Argentino. In prav v tem kontestu je zveza z S5 isto vredna kot vsaka druga. Res škoda. Dajte v kontestih malo potalat pike ljudem, ki se odrečejo prostemu času, ki bi ga lahko preživeli z družino in ki se še trudijo
s tem delom našega hobija. 28 MHz omogoča tropo zveze skoraj po vsej Sloveniji ter
bližnji okolici, toda kaj nam to pomaga, če se ne javljamo. Rezultat, ki ga dosežemo v
tekmovanju je sicer mikaven, če je dober. Za nekoga. Zame je bolj pomemben trud, ki
se ga vloži v to in vztrajnost da se odklofa resno do konca. Danes sem delal ta kontest jaz, jutri boš kakšnega drugega TI.
V logu je nekaj manj kot 450 QSO, ter nekaj več kot 120.000 pik. Bilo bi jih manj,
če se ne bi javil iz S5 prav nihče. Naj končam še s to zanimivostjo:
Na SSB-ju se mi oglasi Leo, S50R, iz njihove lokacije na vrhu cerkniškega hribovja,
sredi smučarskega centra. Kar vidim ga v pancerkah in pajacu, ter zakuhanim vinom
ob strani. Poprosim ga še za CW zvezo pa pove, da je v dolini pozabil taster. Pa mi odžvižgaj QSO, mu rečem. Takoj je za štos in napravima QSY na CW del, kjer mi odžvižga zvezo. Perfektno. Nič kaj slabše od ''plenk, plenk, plenk'' telegrafskega tona nekaterih ruskih postaj ki sem jih tokrat delal. Kasneje je v isti vrsti ''modulacije'' potalal
piko še Janezu, S51DX, če se ne motim.
Leo, nagrada sledi ...
73, Aleksander, S57S