S50LEA
http://forum.hamradio.si/

Zaščita postaje pred statiko z anten
http://forum.hamradio.si/viewtopic.php?f=17&t=5229
Stran 1 od 1

Avtor:  s55o [ 30 Maj 2007, 12:42 ]
Naslov prispevka:  Zaščita postaje pred statiko z anten

Lep pozdrav!

Na klubski lokaciji s55w se dogaja zanimiva stvar. Zelo pogosto (1x na 14 dni) se zaradi atmosferskih pojavov nabere na dipolih toliko statične energije, da preskakujejo iskre od konektorjev anten. (tudi do 1cm velike).

Slišal sem že veliko načinov, kako naj bo to lahko to poštimal.

1. Koaksialni zaščitni elementi proti atmosferskim razelektritvam (tipa trivalov ASP-W ali kaj podobnega)
2. Baluni 1:1
3. tuljava med vročim delom in maso (kako močna naj bi bila ?)

Ste že imeli takšen problem in kako je s takimi rešitvami v praksi ? Kadar tako švigajo iskre, je bolje kar it domov :).

Hvala za mnenja in pomoč

Boštjan S55O

Avtor:  S56ZDB [ 30 Maj 2007, 13:43 ]
Naslov prispevka: 

Trivalova zaščita (iskrišče) ni nič drugegag kot primerno oblikovano ohišje za navadni plinski odvodnik. In res, notri se tudi nahaja plinski odvodnik za 300V, kar pomeni, da se med maso (oklepom) in vročim delom (sredico) sproži razelektritev takoj, ko se dvigne napetost vročega dela nad 300V proti masi.

Pri tem se, kakopak, odvečni naboj odvede v zemljo in se lahko čaka, da se nabere znova.

Zdaj, čim višja je nastavljena napetost vročega dela pri kateri se zgodi razelektritev, tem redkeje se razelektritev dogaja, saj se najprej mora nabrati zadostna količina električnega naboja (Coulombov).

Nastavitev napetosti za razelektritev pa se nastavi najbolj preprosto tako, da se primerne elektrode (pri katerih naj se razelektritev zgodi) dajo bližje (nižja napetost razelektritve) ali bolj narazen (višja napetost).

Plinski odvodniki za npr. 300V, ki imajo očitno zelo nizko nastavljeno napetost imajo elektrode tako izoblikovane in tako nastavljene, da se razelektritev zgodi že pri okrog 300 V. Znotraj ohišja plinskega odvodnika se nahaja inertni plin argon.

Imaš, torej, nekaj možnosti.

Bodisi s kosom trde žice umetno zmanjšati razmik med tistimi elektrodami med katerimi preskakujejo iskre, ali pa, v primeru koaksialnega kabla res nabaviti ASP-W in ohišje dobro ozemljiti.

Me pa vseeno zanima, tile coaxi pa peljejo kam točno? Kaj je na koncu vsakega coaxa?

73 de S56ZDB

P.S. Mene pa zanima kam je najbolj primerno dati te trivalove zaščite. Ali raje čim bližje anteni ali raje čim bližje postaji (ali je vseeno).

Avtor:  s55o [ 30 Maj 2007, 21:37 ]
Naslov prispevka: 

Hvala za odgovor, bom nanizal malo več informacij.

Prvi koaks gre po stolpu in je pritrjen na vertikalko V2000, ki je pritrjena na sam stolp.
Drugi coax gre do dipola za 80m, ki je razpet med 2 stolpi na višini 17m od tal (ima choke balun iz h500).
Slika
(namesto črne antene je sedaj V2000 - naš je pa tisti kontejner ob stolpu desno).

Kot prvo bom poskusil in oplet kablov ozemljil, ko pridejo v kontejner (alu plošča pa N/N konektorji z dobro ozemljitvijo).

Če to ne pomaga, pa ne vem o.O

lp
Boštjan

Avtor:  S56ZDB [ 30 Maj 2007, 22:36 ]
Naslov prispevka: 

Ne se matrat.

Očitno moraš vsako anteno posebej opremiti s svojo prenapetostno zaščito, iskriščem, takšnim kot je že prej omenjeni trival-something.

Odsvetujem zgolj ozemljitev opleta kabla, ker bodo potlej iskre letele na samem konektorju med središčem in oklepom in tega nočeš.

73 de S56ZDB

Avtor:  s55o [ 31 Maj 2007, 01:53 ]
Naslov prispevka: 

Kaj pa tole ?
Line insulator ?
http://radioworks.com/PDFCat05/25.pdf

lp
B

Avtor:  s52ft [ 31 Maj 2007, 08:44 ]
Naslov prispevka: 

hoj,

smb AT-5 je sicer vertikalka in je imela iskrisce spodaj, pri
prikljucnem konektorju. Lahko podobno poizkusis direkt na
prikljuckih dipola. Iskrisce izgleda kod krogla prerezana cez
polovico in konveksne strani obrnjenje proti sebi. --) (--

73's

Avtor:  S55WT [ 31 Maj 2007, 11:27 ]
Naslov prispevka: 

Jaz bi pri anteni, če se to le da, uporabil baloon, ki je za enosmerno napetost v kratkem stiku. Pri dipolu so to vsekakor da, pa pri vertikalki najverjetneje tudi, spodaj pa oplet povezan z ozemljitvijo.

Profesionalci imajo na vhodu kablov v objekt nameščeno letev, kjer so povezani vsi opleti kablov in nameščeni prenapetostni odvodniki, ter vse skupaj povezano z "mastno" povezavo z ozemljitvijo.

73, Janko

Avtor:  S58A [ 03 Jun 2007, 02:09 ]
Naslov prispevka: 

Ce je antena samo za en band paralelno priključi L/4 električno dolg koaksialni kabel na koncu sklenjen bilo katere impedance.

Boris S58A

Avtor:  S51DU [ 28 Jun 2007, 05:25 ]
Naslov prispevka: 

Tuljava je pri meni glede tega zakon. Najbolje, da je nameščena na sami anteni. Glede dimenzij ni ovir, tako smo navajeni, da to hami naredimo močneje. Moji primeri: vertikalka za 80m-15cm dolg ferit od srednjevalovnega sprjemnika, nanj preko izolacije navita 0,5mm Cul=1200 mikroH, vzdržala je delo s 1000W; ......vertikalka za 2m na vrhu bloka, en ovoj 5mm vodnika premera literske steklenice (izkušnja je bila takšna, da je na takšni anteni v snežnem metežu bilo toliko statike, da je nisem videl toliko ne prej in tudi pozneje ne), skratka induktivnost mora biti zadovoljivo visoka glede na najnižjo frekvenco. Pri kupljeni vertikalki za KV, ki je imela takšno odvodno tuljavo, sem dojel, da sem jih v preteklosti večinoma predimenzioniral-verjetno jih še bom.

Zanimivo je to, da teh zadev nisem zasledil v literaturi o antenah.

73! Dubi-S51DU

Avtor:  s55o [ 28 Jun 2007, 11:39 ]
Naslov prispevka: 

Lep pozdrav!

Zanimive ideje, najbolj me pa zanima to s tuljavami.

Kako pa lahko zračunam dolžino tuljave, ki jo morem narediti ?
npr. za 80m ?

s58a sem že videl varjanto z 1/4 lambde, a mi uporabljamo ta dipol tudi za druge bande (zgleda, da bo potrebno prešaltat na monoband).

hvala!

lp
Boštjan

Avtor:  S51DU [ 29 Jun 2007, 11:48 ]
Naslov prispevka: 

V vrednosti induktivnosti ni težav, samo naj bo višja od vrednosti, ki bi pri delovni frekvenci kratko sklepala delovno moč. Da se to preveriti z nam znanimi napravami ali se je moč ali SWR poslabšal. Najbolje je narediti enoslojne, da ne bi prihajalo do prebojev ob visoki napetosti, ob delovanju oddajnika. Tista za 80m, ki sem jo omenil je bila navita na feritu, ki je bil trikrat povit v povoščen papir (za navijanje transformatorjev). Iz finožičnega vodnika sem naredil priklope, nato vse skupaj prevlekel s termoskrčljivo cevjo. Za višje frekvence so lahko iz debelejšega vodnika, lahko so z razmakom, prosto stoječe, kakor je komu všeč glede kako kvalitetna naj bo. Tudi z grip dip metrom si lahko pomagamo, tako sem ravnal ob primeru z 2m anteno. Za razmisliti je kaj se dogaja, če dodamo takšno tuljavo, ker se nekatere zadeve izboljšajo.
UKV antena, je od KV oddaljena 1,5m. Razumljivo je, da imam ob KV delu nekaj motenj, ki so močno zmanjšane. Sosed radioamater ni mogel verjeti kakšna je razlika v njegovem primeru. Na nižjih bandih imam občutek, da je QRN manj. Pri bratu, ki je imel vertikalko za 7MHz, so izginile motnje od fičekov, wartburgov...
Po teoriji bi se statike izognili že, če bi dali visoko ohmski upor.Hi! Zato ni težav, če je induktivnost toliko večja. Je za razmisliti, če bi še radi ujeli dve muhi na en mah :wink:

73! Dubi-S51DU

Avtor:  S59A [ 15 Avg 2007, 19:34 ]
Naslov prispevka: 

www.polyphaser.com/productdata.aspx?class=bmr

Samo tip konektorjev in frekvencno obmocje se izberi , naroci in zmontiraj.
Te polyphaserjeve arestorje sem videl na slikah antenskih sistemov priznanih svetovnih amaterjev(contesterjev).

GL, Drago, S59A.

Avtor:  s55o [ 15 Avg 2007, 20:12 ]
Naslov prispevka: 

Hvala Drago!

Sila zanimiva stran. Bomo pogledali, ali bodo ustrezali. Po specifikacijah so ze ok.
Sem se pa odlocil, da bomo kot prvi sli na antene ki so kratkosticene ( J antene na vhf za vertikalke in CZ, loopi in podobno...etc....)

hvala lepa, za informacije, sem pa koaks filtre kot jih je predlagal s58a videl pri ve7sv na lokaciji in jih uporablja ob primeru motenj med postajami na razlicnih bandih.

lp

ve7/s55o

Stran 1 od 1 Vsi časi so UTC + 1 ura
Powered by phpBB® Forum Software © phpBB Group
https://www.phpbb.com/