S50LEA

en lep pozdrav...

vprašanje bi imel..v predalu sem našel anteno za 27 Mhz brez koaksialnega kabla na njej.

Antena bo montirana na kamionu . Kupil bom koaksialni kabel, vendar se sprašujem, kako je z dolžino koaksialnega kabla ? Koliko dolg še sme biti ali je kje meja oziroma izračunana najboljša dolžina kabla kadar gre za CB področje, UkV področje...kv...

lp ,73

marko

V tvojem primeru dolžina kabla ni pomembna. Kupi ga toliko, kolikor ga rabiš od antene do postaje.

Drugače pa gre stvar približno takole:
- daljši kot je kabel, večje je slabljenje (izgube) v kablu,
- boljši (beri dražji) kot je kabel, manj ima slabljenja,
- višja kot je delovna frekvenca, večje je slabljenje...

Na spletni strani www.wimo.de sem našel tele podatke za kable, ki so mogoče interesantni zate:

slabljenje pri 30 MHz
RG-58/U - 0,09 dB/m
H-155 - 0,034 dB/m

Pri dolžini 5m boš imel s prvim 0,45 dB slabljenja signala, pri drugem pa 0,17 dB, kar je oboje zanemarljivo malo.

Torej na kratko, H-155 ima skoraj trikrat manj izgub, je pa približno dvakrat dražji. Glede na to, da kabla ne rabiš veliko, si lahko privoščiš dražjega, da boš imel boljši občutek.

bom vzel h155 , da ga sprobam

tnx

73

Nekateri prisegajo na napajanje s kabli , ki so mnogokratnik polovice valovne dolžine.

Pri tem je potrebno upoštevati VF (faktor skrajšanja) koaksialnega kabla. VF za RG-58/U je 0,66, za H-155 pa 0,79.

Tako dobiš dolžino kabla za CB:
RG-58/U - 3,65 m,
H-155 - 4,4 m.

Se splača poskusiti, ker ne more škoditi!

Mnogokratnik polovice valovne dolzine ima smisla pri uporabi 75 Omskega kabla na 50 Omski anteni ker bo TX "videl" 50 Omov. SWR na kablu bo sse vedno 1:1,5 z rahlo zvisanimi izgubami.

Lihi mnogokratnik 1/2 valovne dolzine x hitrost propagacije na kablu, pa je kabel lahko kakršnekoli impedance. Se morda motim?
Jaz bi brez težav uporabil RG223.

s55m napisal/-a:Lihi mnogokratnik 1/2 valovne dolzine x hitrost propagacije na kablu, pa je kabel lahko kakršnekoli impedance. Se morda motim?
Jaz bi brez težav uporabil RG223.

Po teoriji se ne motiš. Edino ne vem kako se počuti 50 ohmski konektor ko mu prispajškaš 300 ohmski kabel. Teorija ne upošteva konektorje, tu nastanejo izgube ki jih pravilno omenja s56a. Ni mi jasno zakaj bi anteno prilagajal z napajalnim kablom, če je vse 50 ohm-ov,(postaja, antena). Uporabiš 50 ohmski kabel, (RG 223, RG 174, RG 214...) in te briga za lambdo in njeno polovico. Na 27 MHz so vsi kabli dobri.

Edini pametan prakticni primer uporabe mnogokratnika L/2 75 Omskega kabla v standardnih 50 Omskih sistemih je pri cenenih ostankih debelih trdih kablov iz omrezja mobilne telefonije. Beli TV 75 Omski coax ni najbolj primeran za TX zaradi tanke zile.

Na spletu je kar nekaj člankov na to temo. Puristi trdijo, da se z uporabo mnogokratnikov polovice valovne dolžine pri napajalnih kablih, izognemo napaki odčitka SWR metra zaradi vpliva napajalnega kabla. Tule je eden od njih http://www.radiomods.co.nz/coaxlength.html .

Sam vem, da stvar ni bogvekako pomembna. Vendar, ker je dolžina kabla, ki ga bo Marko potreboval za montažo na kamion verjetno zelo blizu polovici valovne dolžine, se splača poizkusiti. Stvar praktično ne stane nič, zato nima kaj izgubiti. Če pa kaj pridobi, pa toliko bolje.

Primer, ki ga omenja Mario, pa je bil včasih popularna metoda za povečanje uporabne pasovne širine dipolov, posebej na 80 m, kjer naj bi polvalni 75 Ohmski transformator impedance omogočal uporabo dipola na celem bandu (brez tunerjev seveda).

S55DX napisal/-a:Na spletu je kar nekaj člankov na to temo. Puristi trdijo, da se z uporabo mnogokratnikov polovice valovne dolžine pri napajalnih kablih, izognemo napaki odčitka SWR metra zaradi vpliva napajalnega kabla. Tule je eden od njih http://www.radiomods.co.nz/coaxlength.html .

Problem je v vecini SWR metrov, ki so ponavadi merilci impedanse. 50 Omska antena z L/4 kosom 75 Omskega kabla bo pokazala SWR 1:2, pri L/2 kablu 1:1, v resnici vedno gre za 1:1,5 SWR na samem kablu!

S55DX napisal/-a:Sam vem, da stvar ni bogvekako pomembna. Vendar, ker je dolžina kabla, ki ga bo Marko potreboval za montažo na kamion verjetno zelo blizu polovici valovne dolžine, se splača poizkusiti. Stvar praktično ne stane nič, zato nima kaj izgubiti. Če pa kaj pridobi, pa toliko bolje.

Pravilen pristop je cim krajsi kabl ker so takrat izgube najmanjse!

S55DX napisal/-a:Primer, ki ga omenja Mario, pa je bil včasih popularna metoda za povečanje uporabne pasovne širine dipolov, posebej na 80 m, kjer naj bi polvalni 75 Ohmski transformator impedance omogočal uporabo dipola na celem bandu (brez tunerjev seveda).

L/2 vod je 1:1 "transformator" in "pomaga" z dodatnimi izgubami.

Zal so zgornji miti pogosti pri radioamaterjih podobno kot "resonancne antene", izredne cubical quad lastnosti, potreba po UKV transverteju za KV postaje itn.

s56a napisal/-a:L/2 vod je 1:1 "transformator" in "pomaga" z dodatnimi izgubami.

Žal je tako, da nam ponavadi te izgube omogočajo uporabo anten tam, kjer te niso resonantne. V časih preden je imela vsaka postaja vgrajen avtomatski tuner, si je bilo treba pomagati na druge načine, s takimi in podobnimi fintami. Danes si lahko privoščimo "izgube" v tunerjih. Moj Icom npr. brez težav poglasi dipol za 80m na 160m. SWR 1:1, krasno. Samo "ne vem", zakaj me postaje, ki jih jaz sprejemam 59+, komaj slišijo .

Kot ponavadi v življenju, pa je treba zato da nekaj dobiš, tudi nekaj dati. Zato, da dobiš večjo pasovno širino, je pač treba žrtvovati nekaj izkoristka antene.

To je kompromis. Potrebno se je odločiti, kaj ti več pomeni in do kod si pripravljen iti. Mislim, da je bil Adi tisti, ki je že v eni drugi debati napisal, da je dummy load "antena", ki ima ponavadi odličen SWR 1:1, vendar žal zelo slab izkoristek.

Podobno izkusnjo z 80 m dipolom poglasenim z antenskim tunerjem na 160 m sem imel pred kratkim v Londonu. YT1NT me upozoril, da je SWR na kablu 1:1600 in to je MMANA potrdil z 12 - j1000 impedanso. Potem sem hitro dodal 2 uH paralelan induktivitet in nekoliko lazje dihal. Antena je vedno imela spodoben izkoristek. Neskoncno mali dipol ima samo -2,15 dB manj ojacanja od polvalovnega. Samo ga je tezko optimalno uglasiti na 50 Omov. Sirokopasovnost na 80 m se najlazje doseze z dve zici razmaknjeni par metrov na oba kraja.

s56a napisal/-a: Sirokopasovnost na 80 m se najlazje doseze z dve zici razmaknjeni par metrov na oba kraja.

"To anteno je pred leti kot širokopasovno, primerno za amatersko uporabo, priporočala tudi firma Collins Radio Company. Antena je še nakajkrat omenjena v literaturi, toda nikjer ni objavljenih meritev. " (povzeto po članku v QST, junij 1955, oz. ARRL's Wire Antenna Classics).

Antena bi bila zanimiva, Collins je za 75m (phone) band priporočal skupno dolžino 33,5 m, razmik na koncih 2,44m in višino postavitve 10 - 11 m.

Žal še nisem videl takšne antene realizirane v praksi. Ali stvar dejansko dela, ali gre še za en radioamaterski mit? Tole je sicer malo "off topic", pa vseeno mogoče zanimivo tudi za druge člane foruma.

s56a napisal/-a:Edini pametan prakticni primer uporabe mnogokratnika L/2 75 Omskega kabla v standardnih 50 Omskih sistemih je pri cenenih ostankih debelih trdih kablov iz omrezja mobilne telefonije. Beli TV 75 Omski coax ni najbolj primeran za TX zaradi tanke zile.

Mobilne telefonije ali CATV?????
Jaz se namreč ne spomnim, da bi videl na NMT ali GSM 75ohmske kable....
Koncept širokoasovnosti je zanimiv z povečevanjem površine dipola vendar je na (večini) nizkih postavitev (pod l/2) upliv okolice nepredvidljiv, tako da bo razlika od lokacije do lokacije najbrž velika.
Bi se pa enkrat morda splačalo postaviti in izmeriti, da se morda ovrže ali potrdi teorija

Jaz sem 75 Omski hardline coax prvic srecal v ZDA leta 1976 in je ocitno bil od CATV-SRI Mobitel.

MMANA pokaze za Collins dipol 2 x 17,55 m z razdaljo koncev od 2,4 m in 2 mm zico resonanco na 3.65 MHz, impedanso od 50-63 Omov, SWR na koncih obsega 2,2 in 2,4 v svobodnem prostoru. SWR je nekoliko boljsi na najnizji DX visini od 30 m, na 10 m visine pa 3-5,5.